Valentina Vladimirovna Tereškova se je rodila 6. marca 1937 v kraju Bolšoe Maslenikovo pri Jaroslavlju ob reki Volgi. Njeni starši so se na ozemlje današnje Rusije preselili iz Belorusije. Oče Vladimir je kot tankovski poveljnik padel v Zimski vojni proti Finski, ko je bila Valentina stara dve leti. Njena mama Elena pa se je po moževi smrti skupaj s tremi otroki v iskanju boljše zaposlitve preselila v Jaroslavlje.
Tereškova je po zaključeni šoli delala v tovarni gum, nato pa v tekstilnem obratu, hkrati pa ji je uspelo leta 1960 diplomirati na tehnični šoli za lahko industrijo. V zgodnjih dvajsetih letih se je na skrivaj vpisala v lokalni aeroklub in postala amaterska padalka.
Mlada 'komsomolka' sprva ni imela nobenih kozmonavtskih ambicij. Ko so Sovjeti izvedeli, da Američani šolajo tudi ženske astronavtke za polet v vesolje, je vodjo sovjetskega programa Nikolaja Kamanina zaskrbelo. "Ne smemo dopustiti, da bi bila prva ženska v vesolju Američanka. To bi užalilo domoljubna čustva sovjetskih žena," je zapisal v svoj dnevnik.
Da bi prehiteli Američane, so Sovjeti ženskam pri usposabljanju za pot v vesolje dajali prednost pred moškimi. Zahteve so bile sledeče: padalka, mlajša od 30 let, nižja od 170 centimetrov in lažja od 70 kilogramov. Širšemu izboru je ustrezalo 400 žensk, v drugi krog jih je prišlo 58, zaključni izbor pa je dal pet kandidatk. Tatjano Kuznjecovo, Irino Bajanovno Solovjovo, Žano Jerkino, Valentino Leonidovno Ponomarevo in Valentino Tereškovo.
Kandidatke niso imele nobenih vojaških izkušenj, vsem so podelili najnižje čine v sovjetskem vojnem letalstvu. Usposabljanje je vključevalo izolacijske teste, teste s centrifugami, teste s termokomorami, teste z dekompresijsko komoro in usposabljanje v reaktivnih lovcih MiG-15UTI. Tereškova se je usposabljala tudi na morju, kjer so v sklopu testov vzburkali vodo, da bi simulirali težke pogoje vesoljskih potovanj. Vseh pet žensk je decembra 1962 prejelo čin nižje poročnice letalskih sil. Kuznjecova zaradi bolezni ni mogla poleteti, Jorkina se na usposabljanju ni izkazala, zato se je izbor kandidatke zožal na tri.
Po prvotnem načrtu bi v vesolje hkrati poleteli dve kozmonavtki, prva, Tereškova, na misiji Vostok-5, druga, Ponomareva, z Vostok-6. Na koncu so se odločili le za en ženski polet, mesto pilota misije Vostoka-6 je po odločitvi države vesoljske komisije pripadlo Tereškovi. Kamanin je Tereškovo imenoval "Gagarin v krilu". Sovjetski premier Nikita Hruščov pa je bil z njeno izbiro zadovoljen, saj je njeno delavsko družinsko ozadje predstavljajo dober propagandni potencial.
Zjutraj 16. junija 1963 sta bili Tereškova in njena rezerva Solovjova obe oblečeni v vesoljska oblačila. Z avtobusom sta se odpeljali na izstrelitveno ploščad. Po nenavadni tradiciji, ki jo je uvedel Jurij Gagarin, je Tereškova pred poletom v vesolje urinirala na gumo avtobusa.
Po opravljenih pregledih komunikacije in sistemov za vzdrževanja življenja so jo zaprli v raketo. Po dvournem odštevanju se je Vostok-6 brezhibno izstrelil in Tereškova, s klicnim znakom Čajka (galeb), je postala prva ženska v vesolju. Po radio zvezi je sporočila:
"Jaz sem, Galeb! Vse je v redu. Vidim obzorje: je nebesno modro s temnim trakom. Kako lepa je Zemlja ... vse gre dobro."
Tereškova je bila pred letom povišana v poročnico in med letom v kapitanko.
Kamere, nameščene v njenem vesoljskem plovilu, so prenašale posnetke, ki jih je v živo predvajala sovjetska državna televizija. Tereškova je posnela tudi fotografije horizonta, ki so jih pozneje uporabljali za prepoznavanje aerosolnih plasti v ozračju. Trajanje njenega leta je bilo daljše od skupnega časa vseh predhodnih ameriških astronavtov.
Ugotovitve in rezultate misije Vostok-6 so uporabili za nadaljevanje medicinskih študij vpliva vesoljskih poletov na ljudi ter specifično na ženske. Čeprav je Tereškova večji del leta čutila slabost in fizično nelagodje, je 48-krat obkrožila Zemljo in v vesolju preživela 2 dni, 22 ur in 50 minut.
Tereškova se je katapultirala iz kapsule med njenim spustom in pristala s padalom 620 kilometrov severovzhodno od Karagande v Kazahstanu ob 8.20 zjutraj 19. junija. Pozneje je razkrila, da je naletela na izzive pri upravljanju padala zaradi silovitih sunkov vetra. Pri pristanku je utrpela modrico na nosu. Po pristanku so jo prvi našli vaščani, ki so ji pomagali sleči skafander in jo pogostili z večerjo.
Podobno kot Gagarin je Tereškova doživela nacionalno in svetovno slavo. Obiskala je številne svetovne voditelje. Leta 1977 je s področja inženirstva doktorirala. Zaradi njenega slovesa so jo izbrali na več političnih položajev. Od leta 1966 do 1974 je bila članica Vrhovnega sovjeta od 1974 do 1989 članica prezidija Vrhovnega sovjeta. Od leta 1969 do 1991 je bila članica centralnega komiteja komunistične partije.
Leta 1997 se je upokojila iz letalskih sil s činom generalmajorke. Tudi po razpadu Sovjetske zveze je ostala politično aktivna, leta 2010 pa je bila na listi Putinove Združene Rusije izvoljena v Dumo. Trenutno opravlja svoj tretji mandat. Leta 2022 je s svojim glasom v parlamentu podprla invazijo na Ukrajino, zaradi česar je pristala na seznamu sankcioniranih oseb EU.
KOMENTARJI (26)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.