Volivci so danes na voliščih prejeli pet glasovnic – eno za evropske volitve in po eno za vsako referendumsko vprašanje. Te so bile različne barve: za referendum o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja je bila vijolična, za preferenčni glas modra, za rabo konoplje v medicinske namene rumena, za osebno rabo konoplje pa rdeča.
Volišča so svoja vrata zaprla ob 19. uri, sledilo je preštevanje glasovnic. Po prvih neuradnih rezultatih so volivci na referendumih izbrali štirikrat ZA.
Na evropskih volitvah je medtem kandidiralo 11 strank. Volivec pa je lahko poleg stranke preferenčni glas podal tudi enemu od kandidatov na izbrani listi.
Delni neuradni izidi po več kot 90 odstotkih preštetih glasovnic kažejo, da je SDS osvojila štiri poslanske mandate, Gibanje Svoboda dva mandata, po enega pa Vesna, SD in NSi. Izvoljeni evroposlanci so Romana Tomc, Milan Zver, Branko Grims, Zala Tomašič (SDS), Irena Joveva in Marjan Šarec (Gibanje Svoboda), Vladimir Prebilič (Vesna), Matej Tonin (NSi) in Matjaž Nemec (SD).
Predčasnega glasovanja, ki je potekalo od torka do četrtka, se je udeležilo 3,7 odstotka volilnih upravičencev.
Rekordna udeležba na evropskih volitvah
Kot kažejo zadnji podatki, je bila volilna udeležba letos rekordna. Po zadnjih podatkih je bila več kot 39-odstotna, kar je deset odstotkov več kot leta 2019.
Na evropske volitve je po podatkih okrajnih volilnih komisij do 16. ure odšlo 432.651 volivk in volivcev oz. 25,61 odstotka volilnih upravičencev. Pred petimi leti je na evropskih volitvah do 16. ure glasovalo 312.159 volivk in volivcev oz. 18,31 odstotka volilnih upravičencev, leta 2014 pa 16,14 odstotka volilnih upravičencev.
Najvišja volilna udeležba je bila do 16. ure v volilni enoti Kranj, in sicer 27,49-odstotna, najnižja pa v volilni enoti Maribor, in sicer 22,83-odstotna. Volilni okraj z najvišjo udeležbo je Škofja Loka 2 (33,93 odstotka), z najnižjo pa Šmarje pri Jelšah (17,30 odstotka).
Do 11. ure je na volišča odšlo 200.655 volivcev oziroma 11,73 odstotkov volivcev. Leta 2019 je na evropskih volitvah do 11. ure glasovalo 150.807 volivcev oz. 8,85 odstotka volilnih upravičencev, leta 2014 pa 8,29 odstotka volilnih upravičencev. To pomeni, da gre za približno tri odstotno povečanje, je pojasnil predsednik Državne volilne komisije Peter Golob. Najvišja volilna udeležba je bila v volilni enoti Kranj, in sicer 13,34-odstotna, najnižja pa v volilni enoti Maribor, in sicer 10,48-odstotna. Volilni okraj z najvišjo udeležbo je Tolmin (17,27 odstotka), z najnižjo pa Šmarje pri Jelšah (6,45 odstotka).
V Sloveniji je bilo odprtih 2981 rednih volišč in 55 t. i. volišč omnia, ki so namenjena volivcem za glasovanje izven okraja stalnega prebivališča. Še 31 volišč je po navedbah direktorja službe Državne volilne komisije Igorja Zorčiča na diplomatsko-konzularnih predstavništvih v 27 državah.
Prejeli 64 prijav domnevnih kršitev volilnega molka
Dežurna služba ministrstva za notranje zadeve je od začetka volilnega molka, ki se je po kampanji pred evropskimi volitvami in posvetovalnimi referendumi začel v petek opolnoči, do danes do 19. ure prejela 64 obvestil o domnevnih kršitvah volilnega molka.
Za 47 obvestil je bilo ugotovljeno, da se nanašajo na zadeve, ki so že v obravnavi ali pa niso povezane s kršitvami volilnega molka. Inšpektorat Republike Slovenije za notranje zadeve bo na podlagi prejetih obvestil obravnaval 17 zadev, za katere obstaja sum, da gre za kršitev volilnega molka.
Največ, več kot polovica, obravnavanih zadev se nanaša na domnevne kršitve volilnega molka s spornimi objavami in vsebinami na družbenih omrežjih.
"Za primerjavo: na prejšnjih volitvah poslancev v Evropski parlament maja 2019 smo v času volilnega molka sprejeli 34 obvestil o domnevnih kršitvah volilnega molka, na podlagi katerih je bilo uvedenih 15 postopkov o prekršku," so sporočili pristojni.
KOMENTARJI (538)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.