'V rubežu Ljubljanske banke zasegli le za 250 evrov stvari'

Na podlagi sodbe sodišča v Nemčiji iz leta 2010, da mora Ljubljanska banka nekdanjemu varčevalcu iz BiH poplačati njegove devizne hranilne vloge, so v pisarni Ljubljanske banke na ljubljanskem Trgu republike danes izvedeli rubež, je potrdil predsednik uprave LB Borut Ožura. Poudaril je, da nobena od zaseženih stvari ni bila v lasti LB.

Kot je pojasnil, so na podlagi sodbe zasegli tri stole, pet slik, dva stara računalnika in ročni pisalni stroj, nobena od stvari pa ni bila v lasti LB, saj ta nima premoženja in tako ni kaj rubiti.

Izpostavil je še, da je odvetnik tožnika skušal rubež predstaviti kot uspeh, a je jasno, da nekdanji varčevalec ni bil poplačan, saj je sodni izvršitelj ocenil vrednost zaseženih stvari na 250 evrov.

Prva zaplemba premoženja zaradi deviznih vlog pri LB

Da bodo sodni izvršitelji izvedli rubež v omenjeni pisarni, je v danes objavljenem pogovoru za sarajevski časnik Dnevni Avaz napovedal ljubljanski odvetnik Franci Bucik, pravni zastopnik omenjenega varčevalca iz BiH. Kot je še pojasnil, gre za posledico sodbe, da mora LB tožniku poplačati 81.118 dolarjev, skupaj z obrestmi pa 160.000 dolarjev. Ožura je sicer dejal, da gre za 81.000 dolarjev.

Bucik je napovedal, da bodo sodni izvršitelji danes prišli v prostore LB na ljubljanskem Trgu republike ter zaplenili vse premoženje, ki bi ga tam našli – od računalnikov do pisarniškega pohištva, skratka vse, kar lahko odnesejo.

To je prva takšna zaplemba premoženja zaradi deviznih vlog pri nekdanji LB, je potrdil Ožura. Odvetnik Bucik pa je za Dnevni Avaz ocenil, da bo to za Slovenijo hud udarec – ne glede na to, da se je vse premoženje LB preneslo na Novo Ljubljansko banko, da bi se na ta način izognili poplačilu.

"Zaman so premoženje Ljubljanske banke prenesli na Novo ljubljansko banko, če se bo s tožbami pobral ves denar iz nje. Slovenija je v zelo nezavidljivem položaju," meni Bucik. Obenem je ocenil, da Slovenija zato že ima težave, in omenil umik belgijske KBC iz NLB ter nevarnost, da bo morala država zaprositi za evropsko finančno pomoč.

Pravnomočnih od deset do 15 sodb

Na slovenskih sodiščih naj bi bilo sicer doslej pravnomočnih oziroma izvršljivih od deset do 15 sodb, ki varčevalcem nekdanje LB prisojajo povračilo njihovih deviznih vlog. Da bi lahko bili za poplačilo teh vlog odgovorni NLB ali slovenska država, doslej ni odločilo še nobeno sodišče.

V BiH gre za vprašanje okoli 165.000 nekdanjih deviznih varčevalcev podružnice LB v Sarajevu, ki naj bi zahtevali po navedbah slovenske strani skupno okoli 90 milijonov evrov. Druga stran – tudi odvetnik Bucik – govori o 350 milijonih nekdanjih nemških mark. Nekateri so svoje prihranke zahtevali s tožbami na slovenskih sodiščih, mnogi pa so se obrnili tudi na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu.

"Ta sodba ne rešuje vprašanja vseh nekdanjih varčevalcev"

Predsednica upravnega odbora Združenja za zaščito deviznih varčevalcev v BiH Amila Omersoftić je v odzivu na novico o rubežu na LB danes poudarila, da sodba, na podlagi katere je bila izvršena, ne rešuje vprašanja vseh nekdanjih deviznih varčevalcev LB.

LB nima premoženja, saj ga je prenesla na NLB, torej ni česa rubiti. Zanje so po njeni oceni pomembnejše sodbe, ki so jih dobili v Sloveniji in BiH. Te so po njeni oceni pomembne tudi za primer "Ališić in drugi" na Mednarodnem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Kot je še dejala, je ta primer v sklepni fazi, glavno obravnavo pa pričakuje do konca leta, nato pa še razsodbo.