Slovenija

Nasilje

Ljubljana, 10. 12. 2001 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Ob zaključku mednarodnih akcij proti nasilju nad ženskami - potekale so od 25. novembra - sta Urad za enake možnosti in Ženska svetovalnica predstavila prevod knjige Nasilje nad ženskami - odgovornost policije.

Ženske so bolj depresivne kot moški
Ženske so bolj depresivne kot moški FOTO: Reuters

Delo je namenjeno seznanjanju policije s posebnostmi policijskega dela na področju nasilja nad ženskami, ki ga razvija nizozemska policija. Avtorji Dorina van der Ent, Theresa Evers in Kees Komduur so delo namenili policistom, ker so prav oni tisti, ki se prvi srečajo z žensko, žrtvijo nasilja v družini. Knjiga, nekakšen učbenik za policiste, ni prilagojena slovenski zakonodaji, vendar bo po zagotovilih Dore Meden in Lorene Božac Deležan iz Ženske svetovalnice, ki je poskrbela za izdajo knjige, prav tako koristna. V njej je namreč opisana dinamika nasilja nad ženskami in razlogi za specifično vedenje žensk, ter miti in stereotipi, ki večkrat nehote vplivajo na strokovno delo policije.

V Sloveniji se po podatkih vodje oddelka mladoletniške kriminalitete pri upravi kriminalistične policije Tatjane Mušič v Sloveniji manjša število neodkritih kaznivih dejanj. Po njenih besedah se ženske zadnje čase lažje odločajo za zgodnejše prijave nasilja nad njimi. Gotovo imajo pri tem pomembno vlogo tudi društva in organizacije, ki si z akcijami prizadevajo zoper nasilje in ženskam-žrtvam nudijo pomoč. Po besedah Medenove in Mire Olup Umek, direktorice urada za enake možnosti, ki je podprl prizadevanja Ženske svetovalnice za seznanitev slovenske policije o delu kolegov na Nizozemskem, ženske namreč želijo biti ob poseganju policije obravnavane kot žrtve nasilja, ne pa družinskih sporazumov, poleg tega pa si želijo tudi mehanizma, ki bi jih obvaroval pred ponavljajočim nasiljem. "Še tako dobra zakonodaja ne bo zadostovala, če se je ne bo izvajalo tudi v praksi, za kar pa je potrebno usposobiti vse, ki prihajajo v stik z ženskami, žrtvami nasilja," je dejala Umekova.

Slovenija je v primerjavi z zahodnoevropskimi državami glede boja proti nasilju nad ženskami še vedno v zaostanku - po besedah Medenove so si slovenske nevladne organizacije že od osemdesetih let dalje prizadevale zoper nasilje, vendar v državnih institucijah niso nikoli imeli posluha. Na zadovoljstvo mnogih, ki se ukvarjajo zoper omenjeno nasilje, pa je bil junija letos na ministrstvu za delo družino in socialne zadeve ustanovljen strokovni svet za problematiko nasilja nad ženskami, ki pomeni začetek za vladne in nevladne organizacije, da postavijo ogrodje sistemskega pristopa k problematiki nasilja nad ženskami. Po besedah predstavnic in predstavnikov iz različnih institucij, pa tudi soavtorja omenjene knjige in koordinatorja istoimenskega projekta v nizozemski policijski regiji Utrecht Keesa Komduurja je namreč najlažji način boja proti nasilju nad ženskami sodelovanje med različnimi institucijami. Policija namreč nikoli ne bo mogla rešiti primerov nasilja sama.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20