Meje pristojnosti Knovsa: 'Vpogledi v evidence niso prikriti preiskovalni ukrepi'

Komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) je v sredo nenapovedano obiskala Nacionalni preiskovalni urad. Po besedah enega izmed trojice, ki je prišla na NPU, poslanca SDS Žana Mahniča, so želeli preveriti sum, da naj bi premier Marjan Šarec in državni sekretar Damir Črnčec obveščevalne službe zlorabila za uveljavljanje svojih političnih interesov. 

Anton Dvoršek iz mariborske fakultete za varnostne vede pojasnjuje, da lahko komisija nadzoruje izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov, ki so določeni v Zakonu o kazenskem postopku (ZKP): ’’Se pravi tajno  opazovanje, nadzor elektronskih komunikacij, pisemskih pošiljk, prisluškovanje v tujem stanovanju, ali drugih tujih prostorih, tajno policijsko delovanje in navidezen odkup ali navidezno prejemanje ali dajanje daril.’’

Na vprašanje, katere dejavnosti lahko v nadzoru preverja komisija, je odgovoril, da lahko v prvi vrsti komisija preverja dejavnosti v zvezi z izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov: ’’So odrejeni, kot zahtevajo določila ZKP (se izvajajo samo za točno določene osebe, telefonske številke, čas trajanja, upravljanje z zbranimi podatki...). Ne morejo preverjati drugih/klasičnih policijskih postopkov, npr. opazovanja na javnem mestu, legitimiranja, zbiranja obvestil z razgovori...’’’

Kot dodaja, ’’če varnostna služba komisiji onemogoči nadzor v zvezi z izvajanje nadzora prikritih preiskovalnih ukrepov, je to morda zato, ker predstojnik varnostne službe meni, da bi bilo potrebno posamezni nadzor začasno odložiti ali odložiti dajanje podatkov, če bi to lahko ogrozilo samo izvedbo posameznih nadzorovanih ukrepov, kazenski postopek, ki še ni zaključen, če bi to lahko ogrozilo življenje ljudi, ali omogočilo razkritje zaščitenega vira informacij. O odložitvi odloči vlada. Če bi varnostna služba brez omenjenih pogojev preprečila komisiji nadzor izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov, so lahko posledice politične za predstojnika službe.’’

Če komisija ugotovi kršitve, so posledice lahko politične in kazenskopravne, saj ima lahko izvajanje prikritih preiskovalnih ukrepov v nasprotju z določili ZKP znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja: ’’Sicer pa komisija nadzira tudi ali je dejavnost varnostne službe (v zvezi z izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov) skladna s politiko nacionalne varnosti, obravnava poročila o finančnem poslovanju varnostne službe, ki se povezuje z izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov, (jim je zagotovljenih dovolj sredstev, ustrezne opreme), kar pa vsaj po medijskih odzivih komisijo bolj malo zanima.... Komisija naj bi torej v skladu z intencijo zakona po eni strani preprečevala nepravilno uporabo prikritih preiskovalnih ukrepov, tudi pravilno porabo za to namenjenih sredstev, po drugi strani pa tudi zagotavljala ustrezne pogoje za zakonito in učinkovito delo, saj npr. obravnava tudi predloge zakonov in drugih aktov ki se nanašajo na delo varnostne službe’’, pojasnjuje Dvoršek.

Ima policija pravno podlago, da omogoči vpogled v konkretne primere?

Kot poudarja Dvoršak, komisija nima pravne podlage za takšne zahteve in če je šlo za operativne zadeve, ki po vsebini niso prikriti preiskovalni ukrepi, je policija upravičeno zavrnila dajanje podatkov. Kot dodaja, ’’če je varnostna služba brez razlogov, ki jih določa zakon, preprečila komisiji nadzor izvajanja prikritih preiskovalnih ukrepov, so lahko posledice politične za predstojnika službe. V zvezi s tem še omenimo, da komisija poroča državnemu zboru o svojem delu in ugotovitvah nadzora in mu predlaga sprejem stališč in sklepov v zvezi z nadzori. Komisija torej ni brezzobi tiger, tudi zanjo veljajo zakonske omejitve, ne samo za varnostno službo. Nenapovedan nadzor varnostne službe kot oblika izvajanja dela je v skladu z zakonom o parlamentarnem nadzoru če gre za ogled naprav in prostorov za snemanje telekomunikacij. Sicer pa mora varnostna služba redno poročati komisiji o uporabi prikritih preiskovalnih ukrepov, tudi tistih, ki še niso zaključeni.’’

Knovs ne sme nadzorovati drugih področij, razen področja prikritih preiskovalnih ukrepov

"Knovs lahko kriminalistično policijo nadzoruje pri uporabi in eventuelni zlorabi prikritih preiskovalnih ukrepov. To so zakonske omejitve delovanja Knovs," pa pravi Branko Lobnikar, profesor na mariborski Fakulteti za varnostne vede.

Pojasnil je, da tako ne sme kot policija delati čisto nič drugega kot tisto, kar ji je dovoljeno z zakonom, isto velja tudi za nadzorstveno institucijo kot je Knovs, "kar pomeni, da nimajo pravice nadzirati drugih področij dela policije, npr. zlorabe uporabe evidenc, zaradi tega, ker obstajata vsaj dva druga organa, ki to delata."

"Eden je specializirano državno tožilstvo, ki se vedno aktivira v predkazenskem postopku, kadar obstajajo razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti in obstaja sum, da ga je storila pooblaščena uradna oseba oz. oseba s posebnimi pooblastili, v našem primeru gre tukaj za policijo," še pojasnjuje Lobnikar. Ker gre za evidence in vpogled v osebne podatke, je drugi tak organ po njegovem mnenju še informacijska pooblaščenka.

"Hkrati ima policija še notranje zaščitne ukrepe, kjer znotraj policije deluje posebna enota, ki neodvisno od prej omenjenih dveh, izvaja notranji nadzor in ugotavlja, ali so policisti kršili zakonodajo in pristojnost pri svojem delu."

Lobnikar: Vpogled v evidence niso prikriti preiskovalni ukrepi

Kot poudarja Lobnikar, so ti organi pristojni za to, kar je hotel včeraj preverjati Knovs, a za to ni pristojen: "Pristojnost Knovs se konča, kadar ne gre za preiskovanje prikritih preiskovalnih ukrepov."

"Vpogled v evidence niso prikriti preiskovalni ukrepi," opozarja Lobnikar. "Ne morejo gledati v evidence policije in ugotavljati, kdo je do teh evidenc policije dostopal. Tako kot niso mogli v Sovi gledati v kartoteke zaposlenih, je pa to storil inšpektorat za notranje zadeve."

Ta sistem se imenuje sistem zavor in ravnovesij, pravi Lobnikar. "V tej državi imamo nadzorstvena pooblastila razdeljena ravno zaradi tega, da ne pride do zlorab ali do kopičenja pooblastil zgolj v enem organu."

'Vse to je zelo enostavno, razen kadar so skomine po zlorabi zelo velike.'

Parlamentarni nadzor je, kot zatrjuje Lobnikar, po definiciji politični nadzor. "Kot vsak drug organ, v kolikor ugotovijo, da je bilo storjeno uradno pregonljivo kaznivo dejanje, ga naznanijo, potem pa organi v predkazenskem postopku, v tem primeru specializirano državno tožilstvo, zbere dokaze."

"Politično je, da lahko, potem ko bodo na oblasti, rečejo, bomo zamenjali generalno direktorico policije, zato ker pa tako hočemo. Ampak to je politični nadzor, to ni strokovni nadzor," pravi Lobnikar.

Kot dodaja, so nadzori strokovni, sodni in politični. "Vse tri oblike so pomembne. A politični nadzor ne more izvajati strokovnega, tako kot sodišče ne more izvajati strokovnega nadzora, ampak lahko samo sodnega."

"Vse to je zelo enostavno, razen kadar so skomine po zlorabi zelo velike. Na eni, drugi ali tretji strani. In tukaj se nihče ne 'špara'," zaključi Lobnikar.