Ko neopazno postane vidno

S pojavom bolezni covid-19 pa smo kot družba pričeli razmišljati drugače. Epidemija novega koronavirusa, ki širi prej omenjeno bolezen, je za uporabo digitalnih tehnologij v naši družbi pomenila revolucijo. Kar je bilo prej le dodatek ali nadgradnja, je postalo jedro našega novega načina bivanja - v podjetjih in drugih organizacijah ter v krogu naših družin. Začenjamo se zavedati, da v času, ko moramo vsi ostati doma, brez digitalnega ne moremo biti v stiku z drugimi in nadalje uspevati.

Ko govorimo o digitalni revoluciji, si ne smemo misliti, da bi se takšni spremembi lahko izognili. Vse tehnologije, ki jih trenutno intenzivno uporabljamo, so bile na voljo že prej. Že vsaj dve desetletji nazaj je začela neustavljiva sila digitalizacije skoraj neopazno, toda odločno, spreminjati tok naših življenj.

Več desetletij smo morali decembra za mizo preživeti ure in ure, da smo si lahko natančno izračunali dohodnino. To zdaj traja le nekaj minut na spletni platformi eDavki. Dijaki in študentje so iskali vse bolj neverjetne načine, kako posneti diapozitive na predavanjih. Zdaj šole in univerze uporabljajo platforme kot so eAsistent in e-učilnice. Na cesti smo večkrat pozabili, da moramo prilagoditi našo hitrost vožnje, ker nismo videli postavljenega prometnega znaka. Danes je na istem mestu postavljena pametna tabla, ki nam samodejno izmeri hitrost vožnje in pohvali za upoštevanje predpisov oz. opozori, naj upočasnimo. Podobne spremembe bi lahko navajali v neskončnost, za katerokoli gospodarsko panogo, delovni proces, storitev itd. Bistveno je, da nam digitalizacija ni nova. Samo opazili je nismo.

Kar se je spremenilo v 2020, je večinoma naš odnos do nje. Postala je del naših življenj, ki si jih ne znamo predstavljati brez njenega vpliva. Koronavirusna pandemija je bistvena pri povodu, da smo dela za več let uspeli opraviti v dveh mesecih. Ta orodja, te tehnologije in ti procesi uporabe bi slej kot prej za nas postali to, kar trenutno so – realnost javnega in zasebnega življenja.

Kako uspeti in kako se prilagoditi? Ali obstajajo razlike med digitalizacijo javnega in zasebnega sektorja? To sta le dve izmed številnih vprašanj, o katerih je potekala panelna diskusija Digitalna transformacija v javnem in zasebnem sektorju, ki jo je konec oktobra v sodelovanju z Veleposlaništvom ZDA v Sloveniji organiziral zavod IPM Digital. V diskusiji so sodelovali Boštjan Koritnik, minister za javno upravo; Katja Mohar Bastar, direktorica Digitalnega središča Slovenije (DIHS); mag. Nenad Šutanovac, direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije in red. prof. dr. Peter Trkman, redni profesor na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.

Govorci so bili združeni v ideji, da je digitalizacija celotne slovenske družbe nujna. Ukrepe v podporo digitalizaciji, kot so na primer nadaljnje uvajanje novih digitalnih tehnologij in dvig digitalnih kompetenc državljanov, je treba spodbujati v čim večji meri. To velja tako za javni kot za zasebni sektor, posameznike in njihove skupnosti, so si bili enotni.

A kljub velikemu podvigu mnogih podjetij, javnih zavodov in nevladnih organizacij, da so lahko med časom epidemije uspešno delovale na daljavo, se ne moremo izogniti enemu dejstvu. Slovensko gospodarstvo je v letu 2020 zaradi epidemije utrpelo veliko škodo. Veliko podjetij in drugih organizacij je ugotovilo in bo še ugotovilo, da z lastnimi sredstvi ne bodo zmogla pravočasno izvesti popolne digitalne transformacije. Z drugimi besedami, potrebujejo pomoč.

Ta je že v teku. Od spomladanskih mesecev 2019 Slovenski podjetniški sklad (SPS) in DIHS za različne tipe in funkcije podjetij ponujata in skrbita za izvedbo štirih krovnih vavčerjev na področju digitalizacije. V posameznem vavčerju je vključeno sofinanciranje investicije podjetja v eno izmed štirih določenih polj svoje digitalne transformacije (priprava digitalne strategije, dvig digitalnih kompetenc, digitalni marketing in kibernetska varnost).

DIHS je del mreže digitalnih inovacijskih stičišč v državah članicah Evropske unije (EU). Program Digital Europe, del osrednje finančne perspektive EU za obdobje 2021–2027, bo evropskim podjetjem, javnim zavodom in nevladnim organizacijam dodeljeval sredstva sofinanciranja njihove digitalne transformacije v skupni višini 9,2 milijarde evrov. Cilj dodelitve teh sredstev je pomagati upravičencem doseči celovito preobrazbo svojega delovanja in poslovanja. Tako bodo lahko postali primerno konkurenčni, uspešni in proaktivno usmerjeni digitalni subjekti v prihajajočih desetletjih. Takšna investicija je po mnenju evropskih ustanov in vlad držav članic nujno potrebna, če želita evropsko gospodarstvo in evropska družba zmanjšati svoj zaostanek za ZDA in Vzhodno Azijo v stopnji svoje digitaliziranosti in gospodarske konkurenčnosti.

DIHS v navezavi z institucijami, kot sta SPS in SPIRIT Slovenija, sodeluje tudi pri ponudbi drugih možnosti za sofinanciranje digitalizacije specifičnih področij, kot so na primer preizkusi aplikacij z namenom podpore inovativnim podjetjem pri digitalizaciji, uvajanje novih ali izboljšanih izdelkov na področju predelave in obdelave lesa in lesnih tvoriv, odpravljanje posledic pandemije na osnovi vlaganj v uporabo digitalnega poslovanja itd. Sredstva, ki jih lahko prejme podjetje ob uspešni prijavi na razpisu za uvajanje novih ali izboljšanih izdelkov na področju predelave in obdelave lesa in lesnih tvoriv, znašajo 500,000 €, kar ni zgolj simbolična vsota. Za leto 2021 SPS znova napoveduje izdajo vavčerjev in razpisov na področju digitalizacije.

SPS in SPIRIT v sodelovanju z DIHS nista edina pobudnika investicij v digitalno transformacijo v Sloveniji. Posebej Ministrstvo za javno upravo (MJU) in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) v zadnjih letih spodbujata tako zasebne kot pravne osebe, da na čim širši način začnejo z uporabo digitalnih tehnologij, pristopov in praks, za namen večje poslovne učinkovitosti in kakovosti življenja. Njune pobude so bile zelo uspešne; v letu 2020 je bilo število prošenj za izdajo digitalne identitete večje kot vsota prošenj v prejšnjih desetih letih.

Tako MJU kot MGRT želita, da se digitalne tehnologije uvede na čim več področjih. Med njimi so standardizacija na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij, elektronsko poslovanje, umetna inteligenca, internet stvari, Industrija 4.0 in, nenazadnje, pametna mesta in skupnosti.

Posebej zadnje področje je vredno večje pozornosti. Brez digitalizacije mest in skupnosti, ki bo vključevala gospodarske, urbane, mobilnostne, izobraževalne, tehnološke in kulturne spremembe, ne bo možno izvesti digitalnega preoblikovanja celotne družbe. Za popoln uspeh digitalnih tehnologij, praks in pristopov je slednje nujno potrebno. Digitalna mesta, skupnosti in občine bodo ključna izhodišča, da lahko koristi in prednosti digitalizacije sežejo do vsakega praga. Digitalizirati se bomo namreč morali vsi, od otrok v vrtcih do starejših in tistih v pokoju.

Za zaključek bi želel ponoviti misel, da je digitalizacija neizbežna. Neizbežna je na enak način, kot je bila pred 100 in 200 leti neizbežna industrializacija. To ne pomeni, da na naši digitalni poti ne more biti ovir, preprek in drugih nevarnosti. Nihče ne more zagotoviti, da bo celoten proces potekal brez motenj in z enako hitrostjo kot sedaj. Morebitne težave in obstransko škodo moramo obravnavati resno. 

Jasno pa ostaja sledeče: če se bomo digitalizacije lotili prepozno, prepočasi in v omejenem obsegu, v njej ne bomo uspeli. Njenih koristi in prednosti ne bomo mogli izkoristiti na polno, hkrati pa nas bodo tekmeci pustili daleč v ozadju. Slovenija ne sme zaostajati za drugimi državami, ki ekstenzivno vlagajo v podporo svoje digitalizacije.

Prav zato si želim, da bi trenutni val navdušenja nad digitalizacijo trajal čim dlje in da ga slovenska politika, slovensko gospodarstvo in celotna slovenska družba zajahajo na polno. S tem bodo omogočili večjo gospodarsko rast, večjo odpornost družbe na nenadne krize, manjše delovne obremenitve in boljšo kvaliteto naših življenj.