Gre za jamstva in ne še za izdatke, a to lahko postanejo

Problem je, ker se lahko finančna panika povzroči, da bi se grški problem razširil še kam drugam. Če pa bi bila jamstva nekredibilna oziroma bi trgi ocenili, da jamstva niso zadostna, potem pa tudi trikrat ali pa celo desetkrat višji znesek lahko ne bi bil zadosten. To pa zato, ker je težko oceniti oziroma vedeti, kako daleč lahko problem eskalira. Problem bi bil tudi, ko bi države ugotovile, da morajo ta jamstva likvidirati, da gre dejansko za črpanje omenjenih sredstev. "Če bi postajali zneski zelo veliki, sem prepričan, da bi slej kot prej prišlo do zaustavitve jamstev," je pojasnil. Po njegovih besedah je potrebna višina jamstev bolj stanje v glavi.

Prvotni namen je, da bi se vse skupaj reguliralo preko trgov, ki naj bi bili z danimi jamstvi pomirjeni. "V kolikor pa trgi ne bodo imeli zaupanja v to, da gre za dokapitalizacije v trdne finančne ustanove, potem tudi ta jamstva ne bodo zadostna," je ponovil Masten.

Glede dogovorjene dokapitalizacije evropskih bank v višini, da bodo imele najmanj devet odstotkov kakovostnega kapitala, pa je povedal, da za zdaj še vedno obstajajo neznanke o tem, kako naj bi te dokapitalizacije potekale. "Mora biti tako. Saj tisto, kar je bilo očitano voditeljem Evropske unije, z vidika neaktivnosti, cagavost in tako naprej, ter kar je še poglabljalo negotovost in s tem vabilo krizo, je bila ravno potreba po celoviti rešitvi na ravni celotne Evropske unije oziroma monetarne unije. Združena Evropa je lahko bistveno močnejša, saj lahko absorbira bistveno večja tveganja. Zato je tak primer povsem logičen," je prepričan slovenski ekonomist.

Povedal je, da lahko pričakujemo, da bomo tudi slovenski državljani nekako lahko sodelovali pri dokapitalizaciji tujih bank. Če se bo to zgodilo, bomo tako v nekem smislu delno "nacionalizirali" neko tujo banko. Po kakšni ceni in kako bi se to lahko zgodilo, pa za zdaj še ni dorečeno, poudarja Masten.

Podobno, a ne enako kot v ZDA

Tak paket lahko delno primerjamo tudi z ameriškim paketom ukrepov, ki je pod skupnim imenom znan kot TARP. V nekem delu je pač program podoben, sicer pa je bil TARP zasnovan bistveno širše. Tu imamo točno določen problem – odpis grških dolgov, ta naredi luknjo na aktivi, ob tem pa se je ponudil še mehanizem za polnitev teh lukenj. Gre za odpis dolgov subjektu, ki je v tem primeru suverena država in sprejemanje mehanizmov za pokrivanje te izgube. Mora pa za to biti prvovrsten kapital – lastniški kapital.

Glede Slovenije pa je Masten povedal, da dokapitalizacija NLB in morda nekaterih drugih slovenskih bank ne bo potrebna zaradi kontaminacije z grškimi vrednostnimi papirji.

'Ukrepi bodo omogočili ohranjanje primerne kapitalske ustreznosti'

Banka Slovenije je v odzivu na sprejeti dogovor o rešitvi za evro oziroma znotraj tega na ukrepe za okrepitev kapitalskega položaja evropskih bank zapisala, da bodo ti ukrepi bankam omogočili ohranjanje primerne kapitalske ustreznosti kljub neugodnim razmeram. "Omenjeni ukrepi bodo bankam omogočili ohranjanje primerne kapitalske ustreznosti kljub neugodnim razmeram," so zapisali v Banki Slovenije. Eba je primanjkljaj kapitala na ravni EU ocenila po stanju na dan 30. junija letos ter ob upoštevanju donosnosti državnih vrednostnih papirjev po podatkih na dan 30. septembra letos.

Iz podatkov, ki jih je Eba objavila na svoji spletni strani, izhaja, da bodo morale evropske sistemske banke do konca junija prihodnje leto kapital povečati za 106 milijard evrov. V razrezu po državah je za Slovenijo predviden znesek 297 milijonov evrov. Za doseganje navedenih zahtev bodo morale banke nadzorni instituciji – v Sloveniji Banki Slovenije – predložiti podroben in z nadzorniki usklajen načrt zagotavljanja navedene ravni kapitalske ustreznosti.

Po navedbah Banke Slovenije se pričakuje, da banke ne bodo v večji meri vključevale dezinvestiranja, temveč bo pomemben del predstavljal kapitalski vložek, kapitalski položaj pa bodo ohranjale tudi z zadržanjem izplačila dividend in drugih bonitet.