Praznik je spomin na uveljavitev pariške mirovne pogodbe 15. septembra 1947, ki je takratni Jugoslaviji prinesla velik del Primorske, Istro južno od Mirne, Reko, Zadar in otoke. S tem se je večina Primorcev, ki so pred tem več kot 20 let trpeli pod fašizmom in od septembra 1943 nacistično okupacijo, pridružila matičnemu narodu v okviru tedanje jugoslovanske federacije. Zgornje Posočje, Vipavska dolina, večji del Krasa in manjši del Istre so postali del Slovenije.

Mirovna pogodba je pod Italijo umestila Benečijo, Rezijo, Gorico in Kanalsko dolino. Tako je izven slovenskih meja v Italiji po ocenah zgodovinarjev ostalo še 140.000 Slovencev. Vprašanje širše okolice Trsta, kjer je nastalo t. i. Svobodno tržaško ozemlje, so razrešili šele leta 1954. Dokončno pa je bila meja med Italijo in Jugoslavijo potrjena z osimskimi sporazumi, podpisanimi novembra 1975.

Praznik vrnitve Primorske k matični domovini je državni praznik od leta 2005, vendar ni dela prost dan. Državna proslava pa je organizirana le vsakih pet let. Letos osrednjo proslavo prireja Združenje borcev za vrednote NOB Nova Gorica. Potekala bo v Opatjem selu v soboto, slavnostni govornik bo nekdanji predsednik države Milan Kučan.

Golob: Primorska je zgled sožitja in solidarnosti

Premier Robert Golob je v poslanici zapisal, da dan vrnitve Primorske k matični domovini ohranja spomin na tragične dogodke na območju današnje zahodne meje v prvi polovici prejšnjega stoletja.

"Spominjamo se vedno s ponosom, a obenem polno žalosti nad dogodki, ki so v preteklosti terjali toliko bolečine in sovraštva med narodi. Brutalno nasilje in trpljenje prebivalstva, ne glede na narodnost, je bilo neizmerno. Tragične izgube generacij na soških, galicijskih, afriških, balkanskih, ruskih in domačih frontah so še danes del družinskih pripovedi o trpljenju in preživetju v tisočletja narodno mešanem okolju," je zapisal in dodal, da ga je vsaka skupnost dojemala za svoj rodni nacionalni teritorij. "Naša preteklost je zgodba o pogumnih odločitvah in težkih preizkušnjah, je opomnik za izborjene pravice ter ljubezni do naše kulture in jezika," je dodal.

Pravi, da je danes Primorska zgled sožitja in solidarnosti med ljudmi. "Nesebična pomoč in sodelovanje temeljita na dialogu, skupnih projektih in zavezi k spoštovanju demokratičnih vrednot, na katerih stoji naša družba," je zapisal. Ponosen je na kulturne in gospodarske uspehe Slovencev v Italiji in vesel, da njihova vez z matično domovino ostaja trdna. Pravi, da nas številne čezmejne izmenjave, med njimi Evropska prestolnica kulture Nova Gorica–Gorica v letu 2025, utrjuje v zavezi, da je prihodnost tega območja lahko samo skupna. "Temelji na poznavanju lastne zgodovine in identitete, na sprejemanju drugačnosti ter v sožitju in razumevanju izkušenj iz preteklosti kot opomniku miru in spoštovanja."

Pirc Musarjeva ob prazniku vrnitve Primorske matici obsodila poskuse revidiranja zgodovine

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob dnevu vrnitve Primorske k matični domovini v poslanici opozorila, da je treba spomin na pomembne dogodke iz slovenske zgodovine ohranjati in negovati. Ob tem je obsodila poskuse revidiranja slovenske zgodovine ter zlorabo teh tem v politične namene. Zato je treba po njenih besedah mlade ozaveščati o pomenu prehojene poti, ki je vodila v samostojnost naše države in jim hkrati položiti na srce, da je mogoče probleme reševati drugače, ne s silo in z oboroženimi spopadi.

"Pozivam vse Slovenke in Slovence, da se opredelimo zoper vojno in nasilje, za mir, za aktivno sožitje med narodi in za spoštovanje dostojanstva vsakega človeka. Na načelih miru, vladavine prava in spoštovanja človekovih pravic se je vzpostavila povojna Evropa - in Evropa ter z njo Slovenija morata obstati na teh načelih," je poudarila Pirc Musar.

Spomnila je, da so se Primorci že zelo zgodaj uprli italijanskemu fašizmu, ki si je že v zgodnjih dvajsetih letih prejšnjega stoletja zadal sistematično uničenje vsega, kar je bilo slovenskega. Fašizem je po njenih besedah razvil nasilje do neslutenih razsežnosti. "Od divjanja fašističnih škvader, požiga Narodnega doma v Trstu, internacije slovenske inteligence in duhovščine, pa do zloglasnih fašističnih koncentracijskih taborišč na Rabu, v Gonarsu in drugod po Italiji," je izpostavila.

"Spomeniki po številnih primorskih krajih pričajo o nezlomljivem odporu slovenskega naroda proti fašizmu, ki je 25 let izvajal nasilno in uničevalno politiko nad Slovenci na Primorskem," je še dejala v poslanici in dodala, da gre tudi zavednim Slovence, ki so padli v boju za svobodo svojega naroda, zasluga, da danes živimo v svobodi in demokraciji.

"A prav tisti, ki so izkusili grozote tistega časa, najbolje vedo, kako zelo v vsaki vojni trpi družba, koliko težko popravljive škode med ljudmi se zgodi vedno, kadar odloča orožje. Zgodovina bi morala biti dobra učiteljica, a še vedno trajajoča vojna v Ukrajini kaže, da nekatere nauke včasih prehitro pozabimo," je sklenila.