Fiskalni svet: Za podnebno-energetske cilje bo treba do leta 2030 zapolniti 8 milijard veliko vrzel

Obseg naložb, ki prispevajo k doseganju podnebno-energetskih ciljev, je po oceni fiskalnega sveta v obdobju 2016–2020 na ravni nacionalnega gospodarstva znašal skupaj okoli pet milijard evrov oziroma v povprečju okoli dva odstotka BDP letno. V nacionalnem energetsko-podnebnem načrtu pa so potrebe za doseganje ciljev ocenjene na 28,4 milijarde evrov oziroma v povprečju okoli šest odstotkov BDP letno.

Fiskalni svet ocenjuje, da je v obdobju 2021–2030 iz identificiranih namenskih sredstev za investicije skupaj razpoložljivih med 11,6 in 12,3 milijarde evrov. Na tej podlagi je pripravil tri scenarije investicijskega potenciala.

Po najverjetnejšem scenariju, ki predpostavlja podoben letni obseg nepovratnih spodbud Eko sklada kot trenutno, bi vrzel do potrebnega obsega naložb v naslednjih desetih letih skupaj znašala med osem in 8,7 milijarde evrov. Samo za primerjavo: letos naj bi se v slovenski proračun steklo okoli 11,4 milijarde evrov.

Po drugem scenariju, po katerem bi takse na obremenjevanje okolja z ogljikovim dioksidom postale namenski vir in bi se hkrati povečale za pet odstotkov, kot je navedeno v nacionalnem energetsko-podnebnem načrtu, bi se lahko investicijski potencial povečal za 1,8 milijarde evrov.

Po tretjem, najbolj ambicioznem scenariju, ko bi Eko sklad nepovratne spodbude financiral tudi z vsemi predvidenimi prihodki sklada za podnebne spremembe, pa bi se vrzel do potrebnih investicij po nacionalnem energetsko-podnebnem načrtu zmanjšala na 2,1 do pet milijard evrov, je izračunal fiskalni svet.

Ob tem fiskalni svet opozarja, da bi ustrezno reševanje podnebno-energetskih izzivov zahtevalo boljši izkoristek razpoložljivih namenskih sredstev kot v preteklosti. To bi moralo vključevati precejšnje povečanje učinkovitosti in sposobnosti njihove porabe, sprejetje in izvajanje številnih novih ukrepov ter občutno krepitev institucionalnega okvira in zmogljivosti.

Glede na naravo potrebnih ukrepov in pretekle izkušnje pa avtorji analize sklepajo, da bi morala biti vrzel ne glede na izbrani scenarij investicijskega potenciala verjetno v veliki meri zapolnjena z javnimi sredstvi. Zasebni sektor namreč vsaj do sedaj ni kazal zanimanja za vlaganja v pretežno infrastrukturne projekte oziroma se vsaj na področju elektrogospodarstva sooča z omejenimi finančnimi viri glede na identificirane investicijske potrebe.