Vse manj subvencij in slabši pogoji poglabljajo energetsko krizo

Ena od rešitev je toplotna črpalka, a Marko Lukič iz podjetja Lumar opozarja: "Ljudje se ne odločajo zaradi nekih predsodkov, strah jih je, če bo toplotna črpalka uspela stavbo zagreti, ampak če je stavba energetsko obnovljena, se pravi narejena fasada, nova okna, potem je tudi toplotna črpalka potrebna bistveno manjše moči in zadeva zelo dobro funkcionira."

A to tudi stane. Obnova fasade, strehe in menjava oken stane za hišo, kot jo imajo običajno Slovenci, okoli 35.000 evrov, toplotna črpalka dodatnih 8000, sončna elektrarna 10.000. Eko sklad, ki ima na leto 70 milijonov evrov za subvencije, opaža: "Zanimanje je izredno veliko, in sicer se je število vlog, ki jih sprejmemo na Eko skladu, povečalo kar za trikrat v primerjavi s pred petimi leti," pojasnjuje direktorica Eko sklada Mojca Vendramin.

Za energetsko obnovo stavb imajo razpis odprt vse leto. Predlani pa so subvencijo za nakup električnega avtomobila znižali s 6000 na 4500 evrov, čeprav je v Sloveniji zgolj 0,46 odstotka električnih vozil, hibridnih pa samo 0,13 odstotka. Ukinili so tudi subvencijo za podjetja za nakup električnih avtomobilov, ker jih je država oprostila plačila DDV. "Zato ker so verjetno razmišljali, da saj dobijo tam, zakaj bi še tukaj, namesto da bi bili veseli, da bo čim več električnih avtov, ker v navaden avto točiš nafto, ki pride od zunaj, električnega se polni z elektriko, ki je prišla z naše lastne strehe," pravi Dušan Lukič iz Porsche Slovenija. 

Z letom 2024 se močno poslabšujejo pogoji za namestitev sončne elektrarne, saj bodo morali vsi, ki bodo namestili sončne panele, po tem letu plačevati omrežnino, kar pa je močno povečalo trenutno zanimanje. "Glede fotovoltaike se je lani od jeseni izredno povečal priliv vlog za vgradnjo sončne elektrarne za samooskrbo, je prišlo toliko vlog, da je zmanjkalo sredstev, da smo poziv zaprli. Zanimanje je izredno veliko, vendar sredstev v letošnjem letu ne bo več za ta namen," še doda Vendraminova. "Vedno obstaja tudi možnost, da se vrnemo nazaj, da se bo povečala poraba premoga in kurjenja drv. To bi bilo pa z vidika okolja katastrofalno in velik korak nazaj," pa opozori Lukič.

Ta nevarnost je močno prisotna, zato bi morala imeti država jasno strategijo in vlaganja ter spodbude, da se bodo ljudje odločali za energetsko samozadostnost, a takšno, ki bo podkrepljena z novo tehnologijo, sicer bomo imeli enak problem čez 10 ali 20 let, ko bomo imeli visoke okoljske stroške in zdravstvene probleme, da se bomo spraševali, zakaj tega nismo naredili takrat, ko smo imeli priložnost, dodaja Lukič.