'Ekološki dolg Slovenije ni razlog za obup, temveč poziv k ukrepanju'

V okviru današnjega dogodka, ki ga ministrstvo za okolje, podnebje in energijo organizira v sodelovanju z organizacijo Global Footprint Network, so strokovnjaki, okoljevarstveniki, predstavniki nevladnih organizacij, podjetij in oblikovalci politik razpravljali o trajnostnih praksah in politikah, ki lahko pomagajo zmanjšati ekološki odtis Slovenije.

Kot je v uvodnem nagovoru opozoril minister Bojan Kumer, je svetovni dan ekološkega dolga meja, ki jo prestopimo veliko prezgodaj in ki prikazuje netrajnostno pot našega razvoja. "Vendar to ni razlog za obup, temveč je poziv k ukrepanju," je poudaril. "Struktura ekološkega odtisa Slovenije kaže, da je od tega največ, okoli 60 odstotkov, ogljičnega odtisa, k čemur največ prispevajo izpusti v prometu, zlasti osebni prevoz in poraba energentov v bivališčih, velik je tudi ogljični odtis storitev," je dejal.

Med ukrepi vlade v prvem letu mandata je minister spomnil na sprejetje zakonov o celostnem prometnem načrtovanju, spodbujanju alternativnih goriv v prometu in o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije. Omenil je tudi posodobitve aktualnega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta ter pripravo podnebnega zakona, ki naj bi zastavil okvirje za nadaljnje zmanjševanje toplogrednih vplivov in krepitev odpornosti na podnebne spremembe.

Glede cilja zmanjševanja ekološkega odtisa države je Kumer dejal, da je vključen tudi v strategijo razvoja Slovenije do leta 2030. "Želimo doseči 20-odstotno zmanjšanje v primerjavi z letom 2013, napredek pa spremljamo na letni ravni v okviru nacionalnih razvojnih poročil. Ekološki odtis je vključen tudi v program varstva okolja do leta 2030," je dodal.

Pirc Musarjeva: Časa resnično ni več

Da je Slovenija svoj dan ekološkega dolga dosegla že 18. aprila, pa je udeležence dogodka prek video nagovora spomnila predsednica države Nataša Pirc Musar. Ob tem je izpostavila opozorila znanosti, ki gredo v smeri, da je sedanje desetletje ključnega pomena za to, da bi obrnili trend izpuščanja toplogrednih plinov in s tem dosegli ustavitev segrevanja zemeljskega površja na 1,5 stopinje Celzija v primerjavi z predindustrijsko dobo.

Po besedah predsednice so vedno bolj ekstremni vremenski dogodki in naravne nesreče, ki smo jim priča že na dnevni ravni, jasno opozorilo, da "časa resnično ni več, Slovenija pa se segreva dvakrat hitreje od svetovnega povprečja".

Po njenem mnenju Slovenija potrebuje bolj ambiciozne politike za prilagajanje podnebnim spremembam in njihovo blaženje, zato je pozvala k oblikovanju "močne in enotne politične volje za večjo odgovornost in učinkovitost države pri sprejemanju in izvajanju odločnih korakov zoper podnebno, okoljsko in biodiverzitetno krizo". Pozdravila je tudi proces oblikovanja novega zakona o podnebnih spremembah ter nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, pri tem pa opozorila na nujnost vključevanja različnih deležnikov in civilne družbe.

Da svetovni dan ekološkega dolga, ki označuje datum, ko povpraševanje človeštva po naravni virih v določenem letu preseže kapaciteto, ki jo lahko Zemlja v tem letu obnovi, ni samo statistika in da nas opominja, da bo naša prihodnost oblikovana na podlagi večjega obsega podnebnih sprememb in omejitev glede virov, pa je na dogodku poudarila predsednica odbora organizacije Global Footprint Network, pod okriljem katere se zbira podatke o ekološkem dolgu držav, Rosanna Marie Neil. "Je klic k bolj svetli prihodnosti," je poudarila.

K ukrepanju je pozval tudi predstavnik iste organizacije Alessandro Galli. Kot je opozoril, je gospodarski obseg v zadnjih petih desetletjih postal veliko večji od kapacitet planeta za njegovo vzdržno delovanje.

V nadaljevanju dogodka je sledil tudi pogovor s sopredsedujočim Mednarodnemu panelu za vire pri Programu ZN za okolje Janezom Potočnikom. "Obstoječi ekonomski model je potraten in nepravičen. Ni trajnosten in ključno vprašanje je, kako učinkovito in pravično zagotoviti potrebe ljudi z manjšo rabo energije in surovin. To pa je seveda pot, ki zahteva dobro razumevanje problemov in sistemske spremembe," je izpostavil.

Današnji dogodek pa so na okoljskem ministrstvu izkoristili tudi za zagon pobude Ena ura, katere cilje je povečati znanje zasebnega sektorja o okoljskem spremljanju in poročanju ter ga hkrati opolnomočiti za spremljanje in ukrepanje, ki bo prispevalo k prehodu na trajnostno gospodarstvo.