Vetrnice v Ilirski Bistrici? Podporniki in nasprotniki podpise predali ministrstvu

Pred odhodom v Ljubljano so predstavniki Civilne iniciative Snežnik na novinarski konferenci v Ilirski Bistrici povedali, da so v dobrem mesecu dni zbrali 969 podpisov, s katerimi občani sporočajo nestrinjanje z umestitvijo vetrnih elektrarn v njihovo okolje. Dodali so jim 213 pripomb, ki so jih prav tako zbrali v minulem mesecu.

Andrej Bergoč iz civilne iniciative je povedal, da vetrnicam nasprotujejo predvsem zato, ker posegajo v območje neokrnjene narave, prav tako pa gre za vodovarstveno območje. S postavitvijo vetrnic bi po njegovih besedah potencialno lahko prišlo do ogrožanja virov vodne oskrbe v občini, spomnil je tudi na gradnjo novih povezovalnih vodovodov. Opozoril je, da bi lahko vetrnice ogrozile vodooskrbo celotne obalne regije in Krasa.

Drugi predstavnik iniciative Egon Zevnik je dodal, da si tako trenutna lokalna občinska oblast kot tudi tamkajšnji prebivalci predstavljajo drugačen razvoj občine, prednost pa v zadnjem obdobju dajejo trajnostnemu turizmu, ki jim prinaša tudi dobre finančne obete. Po njegovih besedah bi vetrnice kakršnokoli turistično dejavnost v občini ustavile, saj si nihče ne želi počitnikovati blizu vetrnic, ki v višino segajo tudi do 250 metrov.

Zevnik je potrdil, da so istočasno zbirali podpise za pristopne izjave k civilni iniciativi. Te bi namreč potrebovali, v kolikor se bodo morali v projekt vključiti kot stranka v postopku. Kvota za ta cilj je 500 podpisov, ki ga do danes še niso dosegli, a so po njegovih zagotovilih blizu te meje.

Civilno iniciativo Snežnik je z obiskom novinarske konference podprl tudi tamkajšnji župan Gregor Kovačič. Kot je povedal po dogodku, gre za naravno pomemben prostor, del katerega sodi v zavarovano območje Natura 2000, zaradi česar si zasluži še dodatno skrb in varovanje. Povedal je, da si občina na tem mestu prizadeva umestiti regijski park, v katerem vidijo tudi razvojne priložnosti, ob čemer je spomnil na sosednje občine, ki so na tak način "v občine prinesle kar nekaj evropskega denarja".

Kovačič se zaveda, da lahko vlada s sprejetjem državnega prostorskega načrta kljub jasni volji občanov še naprej vztraja, a kot je dodal, bi to predstavljalo popolno in nesramno ignoranco: "Popolno ignoranco tako občanov Ilirske Bistrice, ki so nedvoumno sporočili, da si tega projekta ne želijo, kot tudi popolno ignoranco občinskega sveta Občine Ilirska Bistrica, ki je v manj kot tednu dni po predstavitvi projekta sprejel zavezujoče sklepe, ki nasprotujejo državnemu prostorskemu načrtu."

V treh tednih zbrali tudi več kot 600 podpisov v podporo gradnji vetrnih elektrarn

Hkrati pa so v treh tednih v mesecu decembru občani in občanke Ilirske Bistrice zbrali tudi 623 podpisov podpore začetku postopka državnega prostorskega načrta za polje vetrnih elektrarn Ilirska Bistrica. "Ni nam vseeno, da tisti, ki nasprotujejo vsemu, še posebej pa razvoju in napredku našega kraja, dvigajo svoj glas v imenu nas vseh, medtem ko nam nihče ne prisluhne. Hočemo, da se izdelajo strokovne podlage in okoljsko poročilo o našem območju in se šele potem odloča o tem, ali bomo v Ilirski Bistrici lahko imeli vetrne elektrarne in v kakšnem obsegu," so poudarili. 

"Čeprav smo se pozno vključili v postopek zbiranja podpisov – na pobudo številnih naših krajanov Ilirske Bistrice – smo jih v treh tednih uspeli zbrati dobrih 600. Podpise bomo predali Ministrstvu za naravne vire in prostor (MNVP), da izrazimo jasno podporo naši skupnosti za nadaljevanje postopka, ki bo temeljil na strokovnih podlagah in celoviti presoji vplivov projekta," so zapisali v sporočilu za javnost in navedli seznam ključnih razlogov za podporo nadaljevanju postopka: 

1. Energetska neodvisnost in obnovljivi viri energije: Slovenija si prizadeva zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv ter povečevati delež obnovljivih virov energije. Projekt PVE Ilirska Bistrica predstavlja pomemben korak v tej smeri, saj lahko znatno prispeva k energetski oskrbi regije in trajnostnemu razvoju Slovenije. 

2. Prispevek k lokalnemu razvoju: Projekt vetrnih elektrarn bi omogočil vlaganja v lokalno infrastrukturo in razvoj skupnosti. Poleg tega bi lahko prebivalci imeli koristi od finančnih spodbud in okoljskih izboljšav, ki bi jih projekt prinesel. 

3. Okoljska trajnost: Vetrne elektrarne so čista in okolju prijazna oblika pridobivanja energije, saj ne povzročajo izpustov toplogrednih plinov. S tem projektom lahko Ilirska Bistrica postane zgled odgovornega ravnanja z naravnimi viri in prispeva k zmanjšanju vplivov na podnebne spremembe. 

4. Strokovne podlage za odgovorne odločitve: Zavedamo se, da namen postopka DPN ni dokončna odločitev o gradnji PVE, temveč priprava strokovnih analiz, ki bodo ocenile vplive na okolje, prebivalstvo in druge pomembne dejavnike. Šele na podlagi teh analiz bo mogoče sprejeti premišljeno in odgovorno odločitev. 

"Podpisniki podpiramo začetek postopka, ki bo omogočil pripravo strokovnih podlag, izvedbo celovitih analiz ter vključitev javnosti v proces odločanja. Naš cilj je zagotoviti, da bo odločitev o projektu temeljila na dejstvih, transparentnosti in sodelovanju lokalne skupnosti," še pojasnjujejo in dodajajo, da s svojim podpisom izražajo željo po trajnostnem razvoju naše regije, energetski samozadostnosti in prispevku k čistejši prihodnosti Slovenije. 

"Verjamemo, da lahko vetrna energija postane simbol našega trajnostnega razvoja in korak k boljšemu jutri za vse," so sklenili. 

Vetrnice naj bi po načrtih postavili na hribih Pušlji hrib, Jezerski hrib, Stražica, Volčji hrib, Mrenovkin hrib, Doganov hrib, Gabrovec in Habrica, in to najmanj 1400 metrov od najbližjega naselja. V premeru naj bi merile 115 do 180 metrov, v višino pa večinoma od 100 do 175 metrov. Vsaka vetrnica bi imela inštalirano moč sedem megavatov, celotno polje torej 63 megavatov.