Cerar: Če uredbe ne bi izvajali, bi pod vprašaj postavili, ali smo sposobni varovati shengen

Po kaosu konec minulega tedna na mejnih prehodih s Hrvaško že drugi dan čakalnih vrst (razen ponekod za tovornjake) ni. A evropska direktiva, ki zahteva sistematično pregledovanje vseh potnikov, ne glede na to, od kod prihajajo in kam so namenjeni, ostaja v veljavi. Povedano drugače: prizori, ki smo jim bili priča v petek, soboto in nedeljo, se lahko ponovijo. Pred nami pa je praznični vikend, ko bo prometa še toliko več.

Cerar: Slovenija je imela pripombe, a ni bila deležna posluha

Premier Miro Cerar je dejal, da je Slovenija v postoku priprave in sprejema evropske direktive dala več pripomb in predlagala, da se sprejme v bolj življenjski, mehkejši obliki. Vendar pa "tudi po večmesečnem naprezanju nismo dobile podpore zadostnega števila držav". Poudaril je tudi, da Slovenija uredbo dosledno spoštuje, čeprav znotraj dovoljenih okvirjev prehaja na mehkejše ukrepe, medtem ko se "Hrvaška na to odziva nekoliko drugače".

Ob tem je izpostavil, da je Slovenija varuh schengenske meje in da se mora obnašati skladno s tem. Če uredbe ne bi izvajali, potem bi prišli pod vprašaj, ali smo primerni varovati shengen. To ni v interesu države, je dejal in vprašal, če si kdo predstavlja, kako bi bilo, če bi schengenski režim prestavili na mejo z Avstrijo ali Italijo.

Sicer pa težav zaradi sistematičnega nadzora nimata le Slovenija in Hrvaška, o njih poročajo tudi z letališč v Španiji in Grčiji. Grška policija je tako že sporočila, da so za pol leta opustili izvajanje nadzora za državljane EU na letališčih, saj morajo zaradi starih grških osebnih izkaznic podatke o potnikih v sistem vnašati ročno.

O težavah bodo jutri govorili na posebnem sestanku v Bruslju, že danes pa so bile tema sestanka koalicije.  Strinjali so se, da je treba spoštovati uredbo in pravila, a jih je treba narediti bolj življenjska.

V ZL in NSi kritični do vladnih ukrepov

Opozicijski ZL in NSi sta kritični do posledic, ki jih je konec tedna na meji s Hrvaško prinesla uredba o poostrenem nadzoru na zunanji schengenski meji. Medtem ko v ZL menijo, da poostren nadzor na meji ni potreben, v NSi pravijo, da je za dolge čakalne dobe kriva slaba organizacija dela in nezadostna pripravljenost na izvajanje uredbe.

Poslanec ZL Matej T. Vatovec je dejal, da bi bile stvari bolj realne, če ne bi v času od izbruha begunske krize tako slovenska vlada kot EU začeli s "paranoičnimi politikami". Spomnil je, da so v ZL že ob začetkih begunske krize opozarjali, da zapiranje meja in dodatna represija ne bosta prinesli nič dobrega. Po njihovem mnenju je minuli vikend nastala gneča na meji med Slovenijo in Hrvaško zaradi sistematičnega preverjanja potnikov dokaz, da bodo tudi prebivalci, ne glede na to, od kod so, začeli čutiti posledice takih politik.

Poslanka NSi Iva Dimic pa je poudarila, da v NSi sicer podpirajo poostren nadzor, ker "vemo, kam je nenadzorovan prehod pripeljal celotno Evropo", ob čemer je spomnila na teroristične napade. Vendar pa so kritični do vlade in ministrice za notranje zadeve Vesne Györkös Žnidar, ki so za uredbo vedeli že kakšen mesec in po mnenju NSi v tej smeri praktično niso ukrepali.

Vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer je sicer po današnjem vrhu koalicije dejala, da se v koaliciji strinjajo, da je nadzor na meji potreben, a je treba poiskati mehkejše načine, kako ga izvajati v praksi, da bo nadzor izvedljiv in bo omogočil nemoten potek na mejnih prehodih.