Na mejnih prehodih s Hrvaško so danes čakalne dobe le še za tovorni promet, pa še to le za vstop v Slovenijo. Kot pojasnjujejo na Prometno-informacijskem centru za državne ceste, je to običajen pojav ob ponedeljkih zjutraj, saj je tovornjakom konec tedna prepovedana vožnja. Osebna vozila tekoče prehajajo mejo.
Po podatkih Prometno-informacijskega centra so čakalne dobe na mejnih prehodih za tovorna vozila pri vstopu na Jelšanah 3 ure, na Obrežju 3 ure in pol ter na Starodu 2 uri in 30 minut.
Hrvaški in slovenski policisti so opustili sistematični nadzor vseh potnikov
Prehajanje meje se je ponovno sprostilo v nedeljo, potem ko sta Slovenija in Hrvaška zaradi večurnih čakalnih dob na mejnih prehodih začasno opustili sistematični nadzor vseh potnikov na zunanjih schengenskih mejah, ki sta ga uvedli v petek. Natančneje se pregleduje le osebe, ki predstavljajo varnostno tveganje.
"To velja do nadaljnjega, dokler ne bodo sprejeti kakšni novi dogovori z Evropsko komisijo. Zdaj potekajo priprave na pogovor z evropskimi predstavniki in nato se bo videlo, kako naprej," je pojasnila predstavnica Generalne policijske uprave (GPU) za odnose z javnostmi Vesna Drole. "V vsakem primeru se išče rešitve, ki bodo čim bolj prijazne ljudem, hkrati pa še vedno zagotavljale varnost," je dodala.
Sistematični nadzor potnikov na zunanjih schengenskih mejah je bil uveden zaradi varnostnih razlogov in povečane grožnje terorizma. Povečan promet na meji ta konec tedna je bil deloma tudi posledica počitnic v Avstriji in na Bavarskem.
Na ministrstvu za notranje zadeve so v nedeljo sicer pojasnili, da bo v začetku naslednjega tedna evropski komisar za migracije, notranje zadeve in državljanstvo Dimitris Avramopoulus sklical sestanek, na katerem bodo obravnavali nekatera odprta vprašanja, povezana z izvajanjem sistematičnega nadzora na zunanjih schengenskih mejah.
Obseg preverjanja se je glede na lani povečal za desetkrat
Čeprav so na MNZ minuli vikend tudi sicer pričakovali povečan promet, pa je nov režim na naših mejah še dodatno povzročil dolge čakalne dobe. "Tako se je obseg preverjanja v teh dneh povečal za desetkrat v primerjavi z lanskim letom. Mejni prehod Obrežje je v teh dneh prestopilo 115.252 potnikov, izstopilo 73.117, Gruškovje 65.456 (izstop 42.084), Starod 33.645 (izstop 20.024), Sečovlje 34.111 (izstop 19.536), Jelšane 29.025 (izstop 16.051)," je zapisala Vesna Mitrić.
Zato so na podlagi analize tveganja in ocene razmer na zunanji schengenski meji sprejeli ukrepe, s katerimi so zmanjšali čakalne dobe na mejnih prehodih. "To pomeni, da je policija upoštevajoč načelo sorazmernosti začasno opustila sistematični nadzor pri potnikih, ki so predstavljali manjše varnostno tveganje. Ukrep ne predstavlja odstopa od veljavnega schengenskega pravnega reda, saj so tovrstni postopki v že omenjeni uredbi tudi predvideni," je še zapisala Mitrićeva .
Slovenija je ob pripravi uredbe dosledno izpostavljala, da bo v praksi prihajalo do dolgih čakalnih vrst, še navajajo na MNZ. "Pri tem smo posebej zagovarjali sorazmernost ukrepa. Namreč, preverjanje vseh potnikov brez logičnih izjem po našem mnenju ni ukrep, ki bi bil proporcionalen s ciljem uredbe. Zato se je Slovenija zavzemala za širši nabor izjem od sistematičnega preverjanja, denimo otroci do 12 leta in mladoletne osebe, ki potujejo v spremstvu staršev, učenci na organiziranih ekskurzijah, starejše osebe, ki potujejo organizirano, imetniki dovoljenj za obmejni promet," pravijo na MNZ.
"Ker so se napovedi uresničile, bo MNZ še danes Evropski komisiji posredovalo obsežno informacijo, v kateri bomo povzeli dogajanja in težave, s katerimi so se policisti in potniki soočali na mejnih prehodih. Hkrati jim bomo predstavili ukrepe, ki smo jih in jih še vedno izvajamo za normalizacijo stanja na mejnih prehodih," napovedujejo na MNZ.
O zastojih na mejah sicer poročajo tudi druge države članice, ki jih je ta ukrep doletel (Madžarska, Poljska, Finska), zato na MNZ verjamejo, da bodo s sodelovanjem omogočili potovanja brez večjih zastojev na mejnih prehodih.
Komisar Avramopulos opozoril na pogoje odstopanja od sistematičnega nadzora potnikov na meji
Avramopoulos je v zvezi z uvedbo sistematičnega pregledovanja vseh potnikov na zunanjih schengenskih mejah opozoril, da je treba pri morebitnem odstopanju od pravil obvezno izvesti oceno varnostnega tveganja. Glede težav pa bo komisija še za ta teden sklicala poseben sestanek.
Kot so sporočili iz Bruslja, se je komisar v zvezi z uvedbo sistematičnih pregledov vseh potnikov na zunanjih schengenskih mejah konec tedna s hrvaškimi organi pogovarjal glede možnosti zgolj ciljno usmerjenega preverjanja na mejah. Prav tako je komisija opravila pogovore s slovenskimi in grškimi organi, v tem trenutku pa se v nobeni drugi državi članici niso pojavila vprašanja glede izvajanja, so pojasnili.
Komisar je vse članice, ki bi želele uvesti zgolj ciljno usmerjeno preverjanje, opozoril na pogoje iz uredbe. V prvi vrsti je opozoril, da mora biti obvezno izvedena ocena tveganja glede morebitnega učinka takšnega odstopanja na varnost. "Odstopanja so možna samo, če predhodna ocena tveganja pokaže, da raven varnosti ni ogrožena," so poudarili v Bruslju.
"Komisija jasno poudarja, da zakonodaja od držav članic zahteva izvajanje sistematičnega nadzora vseh državljanov EU na podlagi ustreznih podatkovnih baz," so še poudarili v Bruslju in dodali pričakovanje komisije, da bodo tiste države članice, ki bi na določenih mejnih odsekih želele uporabiti odstopanja, čim prej izvedle zahtevano oceno tveganja.
"Komisija se dobro zaveda izzivov in si v sodelovanju z nacionalnimi organi prizadeva, da bi ponudila najboljše rešitve v skladu s pravom EU," so še poudarili in dodali, da bo komisija še ta teden sklicala poseben sestanek s strokovnjaki držav članic, "da bi skupaj preučili izvajanje sistematičnega nadzora in morebitne težave, ki se lahko pojavijo na nekaterih zunanjih mejah zaradi izvajanja novih določb".
KOMENTARJI (223)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.