Poslanci soglasno podprli priznanje Južnega Sudana

Poslance je pred glasovanjem v imenu vlade nagovoril zunanji minister Samuel Žbogar, ki jih je uvodoma seznanil z uradno razglasitvijo neodvisnosti Južnega Sudana 9. julija. Kot je ob tem dejal, Slovenija pozdravlja razglasitev neodvisnosti, ob tem pa opozoril, da novo državo čaka rešitev še vrste odprtih vprašanj, povezanih z državljanstvom, mejo in nafto.

Slovenija je novi državi ponudila pomoč v tranzicijskih procesih, predstavniki Južnega Sudana pa se po ministrovih besedah zanimajo za izkušnje Slovenije pri osamosvajanju pred 20 leti. Generalna skupščina ZN bo predvidoma 14. julija odločala o članstvu Južnega Sudana v Svetovni organizaciji in, kot je zatrdil Žbogar, želi tudi Slovenija glasovati za članstvo.

Predsednica odbora za zunanje zadeve Janja Klasinc je poslanke in poslance seznanila, da je odbor na današnji nujni seji soglasno potrdil sklep vlade o priznanju Južnega Sudana, ki ga je vlada sprejela v ponedeljek. V predstavitvi stališč, ki je sledila, so bile vse poslanske skupine enotnega mnenja, da mora Slovenija podpreti neodvisnost Južnega Sudana. Podpora novi državi je "dolžnost Slovenije" in "samoumevna", so menili v poslanskih skupinah SDS in Zares.

Večina poslanskih skupin je ob tem spomnila na težnje Slovenije po samostojnosti pred 20 leti in na to, da do priznanja Južnega Sudana prihaja prav v času, ko Slovenija praznuje dve desetletji razglasitve neodvisnosti. Zato so se strinjali, da je treba podpreti voljo južnosudanskega ljudstva, ki je s skoraj 99 odstotki na referendumu izrazilo željo po samostojni državi.

Poslanci so ob tem tudi izrazili zaskrbljenost spričo nemirnih razmer na severu Južnega Sudana, še zlasti glede grožnje genocida nad Nubami. Ob tem so pozvali k mirnemu in konstruktivnemu reševanju odprtih vprašanj med Sudanom in Južnim Sudanom ter izpostavili pomen prijateljskih in spoštljivih odnosov med državama.

Bogdan Barovič je ob tem sicer ponovil pomislek SNS, da ima Slovenija "različne vatle" za priznavanje novih držav, na kar je stranka že opozorila v pisni poslanski pobudi zunanjemu ministru. Kot je dejal, je Slovenija zaradi določenih tujih držav hitro priznala Kosovo, obenem pa še ni priznala Abhazije in Južne Osetije. Z Barovičem se ni strinjala Klasinčeva iz SD, ki je menila, da Slovenija ne podpira neodvisnosti Južnega Sudana zaradi drugih, ampak zaradi sebe.

Franco Juri je ob izreku podpore poslanske skupine Zares izpostavil, da se je Slovenija s Sudanom v preteklosti veliko ukvarjala. Ob tem je spomnil na prizadevanja pokojnega predsednika Janeza Drnovška za ustavitev genocida v Sudanu in pa borca za pravice južnosudanskega ljudstva Toma Križnarja, ki se trenutno mudi v južnosudanski prestolnici Juba. S slednjim se je Juri, kot je povedal poslancem, po telefonu pogovarjal pred današnjo razpravo in Križnar mu je dejal, da mora Slovenija sprožiti vse diplomatske akcije, da se ustavi nasilje na meji med Sudanom in Južnim Sudanom. Ob koncu je še izrazil upanje, da bo Slovenija obdržala "doslednost" pri priznavanju novih držav tudi pri glasovanju o priznanju palestinske države v Generalni skupščini ZN, ki se pričakuje septembra.

Nemiri ob meji ostajajo

Kot je znano, je Južni Sudan postal neodvisna država v nedeljo po petih desetletjih konfliktov s severom. Za neodvisnost so se prebivalci Južnega Sudana sicer odločili na referendumu, ki je potekal med 9. in 15. januarjem na podlagi mirovnega sporazuma iz leta 2005. Nekdaj največja afriška država je tako razpadla na dva dela, ki pa ostajata v napetih odnosih. To je za 24ur.com pred dnevi potrdil tudi Križnar. Po telefonu nam je dejal, da se na meji med Južnim in Severnim Sudanom vršijo množični poboji. "Žrtvovani so na žrtveniku, a se z njimi nihče ne ukvarja," je povedal. Po njegovih besedah jim ne pomaga niti nova država, čeprav gre za ljudi, ki imajo velike zasluge, da je Južni Sudan izboril neodvisnost. Za zdaj jim ne bodo pomagali.

"Jaz sem bil na tem morišču. Prinašam najnovejše podatke. V zadnjih treh tednih je bilo tam ubitih vsaj 6.000 ljudi, pol milijona je razseljenih po gorskih votlinah. Vsak dan so sistematično bombardirani," je dodal Križman.

Celoten pogovor s Tomom Križnarjem in njegove posnetke s prizorišča si lahko ogledate tukaj ...

MZZ: Slovenija bo med prvimi državami

Kot so nam sporočili predstavniki zunanjega ministrstva, bo Slovenija ena od prvih držav, ki bo priznala Južni Sudan. "Naš interes je, da bi čim prej priznali novo 193. državo sveta. EU in Slovenija kot njena članica so vseskozi podpirale politične procese v Sudanu, ki so privedli do razglasitve neodvisnosti nove države 9. julija 2011," pravijo. 

Na naše vprašanje, ali gre za suvereno odločitev, ministrstvo odgovarja pritrdilno: "Odločitev o priznanju države je suverena odločitev Republike Slovenije. Republika Slovenija je v Deklaraciji o zunanji politiki RS poudarila spoštovanje narodov do samoodločbe. Iz tega razloga RS tudi spoštuje in pozdravlja demokratično odločitev volivcev Južnega Sudana za odcepitev od Sudana in ustanovitev samostojne in neodvisne države."

Odgovorili so še, da gre za politično nesporno odločitev in da so zainteresirani, da bi 14. julija 2011 lahko glasovali tudi za članstvo Republike Južni Sudan v Organizaciji združenih narodov, za kar pa je potreben sklep o priznanju Južnega Sudana, ki je v pristojnosti Državnega zbora.