V trenutnem valu epidemije in ob prevladujočem omikronu so najbolj ogroženi kronični bolniki. "Nekoliko manjši so pritiski na bolnišnice zaradi potrebe po kisiku. Vidimo pa, da se osebam s kroničnimi boleznimi zaradi okužbe bolezen poslabša," pravi vodja vladne svetovalne skupine Mateja Logar. Te osebe tako prihajajo v bolnišnico zaradi poslabšanja kroničnih bolezni po okužbi.
V primerjavi s prejšnjimi različicami so pri omikronu nekoliko drugačni tudi bolezenski znaki: "Več je zamašenega nosu, več je nahoda, kar veliko ljudi poroča o izrazitih bolečinah pri požiranju, manj pa je kašlja in manj je težav z dihali."
Opažajo tudi vse več ljudi, ki v pridejo v bolnišnico zaradi drugih stanj, a so ob sprejemu pozitivni na covid-19. Gre torej za naključno najdbo okužbe, kar, kot pojasnjuje Logarjeva, pomeni, da je potrebna izolacija. "Takšne bolnike seveda nameščamo na covidne oddelke." Poudarila je tudi razliko med izolacijo in karanteno. Prva velja za ljudi, ki so že zboleli, v karanteno pa se napoti tiste, ki so bili v tveganem stiku z okuženo osebo.
Razliko med izolacijo in karanteno je v oddaji 24UR ZVEČER pojasnil tudi prof. Janez Tomažič z Infekcijske klinike.
Da razumemo, kaj je karantena, moramo razumeti, kaj je inkubacijski čas, je poudaril. "Inkubacijski čas je čas od izpostavitve mikrobu, v tem primeru koronavirusu, do pojava prvih simptomov. Karantena pa je ukrep, s katerim zdravi osebi, ki je bila v stiku z okuženo osebo, preprečimo, da bi v obdobju inkubacije prenesla okužbo dalje," pojasnjuje.
Karantena tako traja tako dolgo, kot traja najdaljše obdobje inkubacije: "Za covid-19 je to 14 dni. Že pred časom so sicer epidemiologi to skrajšali na 10 dni, nedavno pa na sedem."
Kot pojasnjuje Tomažič, izolacija nastopi pri že okuženi osebi, ki v osamitvi ostane tako dolgo, kot lahko okuži drugo osebo. Po zaključku izolacije pa oseba ni več kužna. "Pri osebi z blago obliko okužbe je to 10 dni," pravi. Izolacijo so zdaj skrajšali na sedem dni, a ne za vse. "To ne velja za osebe, ki imajo imunske pomanjkljivosti, pa tiste, ki imajo težji potek bolezni, zaradi česar je potrebna hospitalizacija," pojasnjuje.
Gre za pragmatično rešitev, da se ohranja delovanje družbe, ki pa prinaša dodatna tveganja za prenos okužbe. Kolikšna pa so ta tveganja? "Kot sem pojasnil, izolacija bi morala trajati 10 dni, zdaj pa jo skrajšujemo na sedem. Tako se pojavlja tveganje treh dni," odgovarja Tomažič.
A kot dodaja, morata biti izpolnjena dva pogoja in en zahtevek: en dan brez vročine in drugih zdravstvenih težav, prav tako pa mora oseba sedmi dan opraviti HAG-test, ki mora biti negativen. "Zahtevek pa je, da se mora oseba v naslednjih treh dneh, ko je potencialno še vedno kužna, izogibati stiku z ostalimi ljudmi, če to ni nujno potrebno," pravi in dodaja, da se mora oseba predvsem izogibati stikom z bolj ranljivimi osebami. Ob tem mora potencialno kužna oseba pravilno uporabljati zaščitno masko.
Kdaj pa se šteje kot prvi dan osamitve pri okuženih, ki nimajo simptomov? "Za začetek se šteje pozitiven PCR-test, za simptomatske bolnike pa prvi dan nastopa težav," odgovarja sogovornik.
Kako je z dolgim covidom pri omikronu?
Omikron je bolj kužen, ne vemo pa, zakaj, pravi infektolog. Virologi vedo, da vstopa po lažji poti v naše telesne celice. Od drugih različic pa tudi lažje pobegne imunosti oz. naši obrambi. Je pa manj patogen, manj virulenten, ima tudi blažjo klinično sliko. "Seveda to ne pomeni, da smo povsem varni. Še vedno je namreč bolj nevaren kot sezonski respiratorni virusi," poudarja.
Omikron poznamo od novembra, zato točnih podatkov glede dolgega covida zanj še nimamo, a se bo, glede na izkušnje preteklih različic, po mnenju Tomažiča, tudi tu najverjetneje pojavil: "Omikron sicer zanesljivo povzroča blažjo obliko bolezni, a to še ne izključuje tudi dolgega covida."
KOMENTARJI (77)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.