Po oceni NIJZ je v Sloveniji trenutno 96.481 aktivnih okužb, sedemdnevno povprečje potrjenih primerov pa znaša 8489.
Število aktivnih primerov okužb se je v četrtek v primerjavi z dnevom prej povišalo za 5771, sedemdnevno povprečje potrjenih primerov pa je višje za 421. Število potrjenih primerov v zadnjih 14 dneh na 100.000 prebivalcev znaša 4566, kar je 276 več kot dan prej. Največje dnevno število potrjenih okužb je NIJZ sicer zabeležil v torek, in sicer 12.286.
V četrtek so opravili tudi 90.859 hitrih testov, katerih pozitivne rezultate preverjajo še s PCR-testi.
Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih NIJZ cepljenih 1.258.987 ljudi, z vsemi odmerki pa 1.206.062.
Skrajšana izolacija bo že veljala tudi za tiste, ki so bili na PCR-testu pozitivni včeraj ali danes
Na vladni novinarski konferenci o aktualnem stanju glede covida-19 sta sodelovala vodja svetovalne skupine pri ministrstvu za zdravje Mateja Logar in Janez Tomažič iz Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Logarjeva je uvodoma povedala, da je v tem valu pritisk na bolnišnice nekoliko manjši, hospitalizirani pa so zlasti kronični bolniki. Prav tako je opozorila, da so tudi tisti, ki so pred kratkim (konec minulega leta) preboleli koronavirus, in sicer razlilico delta, veliko možnosti, da se zdaj ponovno okužijo z različico omikron.
Bolezenski znaki so pri omikronu nekoliko drugačni drugačni kot pri delti. Veliko ljudi poroča o nahodu in težavah s požiranjem. "Naredimo vse, kar lahko, da do okužbe ne pride. Izogibajmo se nepotrebnim stikom. Pomembno je, da se takoj ob pojavu znakov izoliramo, naročimo na testiranje in ostanemo v domačem okolju," je dodala Logarjeva.
Da ljudje še vedno mešajo pojma izolacija in karantena, je med drugim opozorila vodja strokovne skupine za covid-19. "V karanteno napotimo osebo, ki je bila v stiku z okuženo osebo, v izolacijo pa osebe, ki so bile že okužene. Ljudje morajo biti v izolaciji toliko časa, da ne okužijo še drugih. Ljudje, ki so v karanteni in zbolijo, potem preidejo v izolacijo," je pojasnila.
"Sprejeli smo smernice za skrajašanje obdobja izolacije z dest na sedem dni. Omikron je izredno kužna različica. Povečuje se število karanten. Posledično hromi zdravstveni sistem in celotna družba," pa je na novinarski konferenci o razmerah glede covid-19 povedal Janez Tomažič. Napovedana spremeba bo stopila v veljavo v ponedeljek, 24. januarja, je dejal. Logarjeva pa je dodala, da to pomeni, da bodo možnost tesitranja po sedmih dneh izolacije že imeli tudi tisti, ki so bili na PCR-testu pozitivni včeraj ali danes.
Začetek izolacije je pri osebah, ki so brez simptomov, od dneva pozitivnega PCR-testa. Pri osebah s simptomi in potrjeno okužbo s testom PCR pa se upošteva prvi dan simptomov.
Predlog skrajšanja so sprejeli člani strokovnega kolegija Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, kasneje pa ga je potrdila tudi strokovna skupina za covid-19, je dejal Tomažič.
Da bo skrajševanje izolacije čim bolj varno, je treba upoštevati dva pogoja in še en pomemben zahtevek, je nadalje povedal Tomažič. "Štiriindvajset ur pred zaključkom izolacije mora biti posameznik brez vročine in brez drugih pomembnih težav. Drugi pogoj: sedmi dan se opravi antigenski test, ki mora biti negativen. Zahtevek pa je, da se mora oseba v naslednjih treh dneh čim bolj izogibati stikom z ostalimi ljudmi in da pravilno uporablja zaščitno masko," je razložil.
Dva pogoja za skrajšanje izolacije na sedem dni:
- 24 ur pred zaključkom izolacije mora biti oseba brez vročine in drugih pomembnih težav, sicer se izolacija podaljša;
- pred zaključkom izolacije je nujno opraviti hitri antigenski test pri pooblaščenem izvajalcu testov; če je test pozitiven, se oseba vrne v izolacijo in test opravi naslednji dan, tako do 10. dneva izolacije.
Kar zadeva potrdilo o prebolevnosti oziroma QR kodo, se ta v skladu z evropsko uredbo sicer izdaja z 11. dnem po pozitivnem testu, zato po navedbah Tomažiča osebe med 8. in 10. dnevom ne bodo imele veljavnega potrdila o prebolevnosti oziroma prijavne QR-kode, je še dejal Tomažič.
Zakaj sproščanja ukrepov še ni na vidiku?
"Še vedno prihajajo ljudje, ki so okuženi z delto, predvsem pri teh, ki prihajajo zaradi drugega razloga in je covid odkrit naključno, pa gre skoraj v sto odstotkih za okužbo z omikronom. V intenzivni negi pa imamo tudi bolnika, ki je okužen z omikronom in nima hudih pridruženih bolezni, tako da lahko tudi omikron vodi so sprejema v intenzivno enoto," pa je Logarjeva odgovorila ba vprašanje, koliko ljudi je v bolnišnicah zaradi omikrona in koliko zaradi delte.
Logarjeva je sicer pojasnila, da je večina covidnih bolnikov v bolnišnicah necepljenih. Nekaj je tudi cepljenih, a so tam večinoma zaradi drugih razlogov oziroma zdravstvenih težav. Vodja strokovne skupine za covid-19 je ob tem dejala, da med covidne bolnike sicer prištevajo tudi ljudi, ki pridejo v bolnišnico zaradi drugih težav, zloma, infarkta in podobno, ter so pozitivni na testiranju na koronavirus.
Na vprašanje, ali bi lahko na podlagi podatkov o tem, da gre pri različici omikron pravilo za milejšo obliko bolezni covida-19, že razmišljali o sproščanju ukrepov, pa je odgovorila, da podatki iz tujine nakazujejo, da je potreba po hospitalizaciji pri omikronu precej manj pogosta, "a to še vedno ne pomeni, da ne bomo imeli nikogar več v bolnišnicah zaradi covida".
Po njenih besedah je večina podatkov iz Evrope oziroma Velike Britanije in Skandinavije, kjer je precepljenost bistveno višja kot pri nas. Tam so ugotavljali, da je potreba bo bolnišničnem zdravljenju manjše kot v predhodnih valovih. "Iz ZDA, kjer je precepljenost podobna kot pri nas, nekaj čez 60-odstotna, pa žal poročajo kar o velikem pritisku na urgentne centre in bolnišnice," je pripomnila.
Da imamo še vedno malo razpoložljivih podatkov o tem, kako poteka okužba pri tistih s kroničnimi boleznimi in pri starejših, je še opozorila. "V tem trenutku nismo sproščeni in nas skrbi, kako se bo okužba odražala v teh populacijah. Okužba se bo prelila v starejše starostne skupine in takrat lahko pride do povečanega pritiska na bolnišnice," je pojasnila.
Izrazitejšo telesno vadbo v času izolacije Logarjeva odsvetuje tudi tistim, ki sicer ne kažejo nobenih simptomov. "Lahko pride do prizadetosti srčne mišice," je opozorila in jim svetovala počitek ter uživanje zadostnih količin tekočine.
Že včeraj smo poročali, da se bo izolacija za okužene po vsej verjetnosti z deset skrajšala na sedem dni. Stroka namreč ugotavlja, da je pri omikronu potek bolezni hitrejši. Po enem tednu bodo izolacijo lahko zaključili okuženi brez simptomov, sedmi dan bodo morali opraviti hitri antigenski test.
KOMENTARJI (632)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.