V ponedeljek potrdili največ novih okužb do zdaj – 8681

 "Posamezni primeri so že hospitalizirani in tudi na intenzivni negi so že bolniki, ki imajo omikron različico. Prihajajo pa še vedno tudi bolniki, ki so okuženi z delta različico," je dodala. Pojasnila je, da je omikron za večino ljudi še vedno kot prehlad, predvsem za tiste, ki so že bili okuženi ali cepljeni. "Če opazujemo krivulje, se lepo kaže, da je v državah, kjer je veliko cepljenih, zlasti naraščanje sprejemov v intenzivno terapijo manjše," je povedala. 

"Tudi pri omikronu zaščita po cepljenju ni 100-odstotna. Huje lahko zboli tudi cepljena oseba, zlasti je to opazno pri starejših osebah in osebah, ki imajo slabšo imunost," je dodala.  

Beovićeva se je dotaknila tudi učinkovitosti zaščite pred okužbo pri maskah tipa FFP2, ki bodo od srede obvezne za zaposlene v šolstvu, sociali in zdravstvu po morebitnih tveganih stikih z osebami, okuženimi s koronavirusom. "Te maske so seveda bolj učinkovite od kirurških mask, kirurške pa od tekstilnih. Je pa do neke mere odvisno tudi od tega, kako oseba uporablja masko oz. kako se ji prilega, kako tesni," je poudarila. Spomnila je, da je treba zaščitne maske ustrezno menjavati, saj se njihova sposobnost zaščite skozi čas zmanjša.

Tako med izolacijo kot med karanteno ne smemo imeti stika z drugimi ljudmi. "Še posebej to velja pri omikron različici, ki je izjemno kužna. Že kratek obisk trgovine je lahko dogodek, kjer pride do širjenja. Veliko je bolnikov, ki ne vedo, kje so se okužili, pri omikronu bo tega še več," pravi Beovičeva.

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije je opomnila, da ima po statistikah iz tujih držav tretjina oseb simptome bolezni še tri mesece po prebolelem covidu-19. "Razvoj dolgega covida ni povsem skladen s tem, kako huda je bila okužba. Nekateri bolezen prebolijo blago, pa imajo nato še dlje časa resne težave," je opozorila. Kakšne dolgotrajne zaplete po preboleli bolezni bi lahko povzročala različica omikron pa je po njenih besedah še prezgodaj napovedati.

Ob tem je spomnila, da bo v kratkem minilo pol leta, ko so se nekateri posamezniki iz rizičnih skupin cepili s poživitvenim odmerkom cepiva proti covidu-19, zato so ti posamezniki slabše odporni proti različici omikron. Proti omikronu so obstoječa cepiva že sicer nekoliko manj učinkovita.

Ljudem je svetovala, naj s cepljenem s poživitvenimi odmerki cepiva proti covidu-19 ne čakajo zaradi napovedi o prilagajanju cepiv različici omikron. Peti val epidemije namreč že poteka, obstoječa cepiva pa kljub slabši učinkovitosti ščitijo proti težjemu poteku covida-19. Dejala je, da bi lahko cepivo Novavax, ki naj bi bilo v Sloveniji dostopno do konca meseca, vodilo v povečanje zanimanja za cepljenje, saj je zasnovano na tehnologiji, ki je v uporabi že dlje časa. Ali bo cepivo možno uporabljati v kombinaciji s trenutno dostopnimi vrstami cepiv, še ni znano.

Potrdila je, da zdravniška zbornica preiskuje, kaj se je zgodilo v primeru domnevnega cepljenja 250 otrok z vektorskimi cepivi, ki za uporabo pri otrocih nimajo dovoljenja. Postopek je zbornici predal zdravstveni inšpektorat, ki je v 20 primerih ugotovil, da je šlo za administrativne napake, ki so jih v času nadzora že odpravili. V posameznih primerih pa je po informacijah Beovićeve prišlo do napake pri preverjanju starosti. Na cepljenje je tako denimo prišla mlada oseba, stara skoraj 18 let, ki je po videzu dajala vtis polnoletnosti in je bila cepljenja še preden so na cepilnem mestu ugotovili, koliko je oseba stara.

V postopkih bodo po njenih besedah iskali izboljšave. Če pa bodo odkrili, da je prišlo do nedopustnih situacij, bodo zdravnike, ki so izvedli cepljenje otrok, obravnavali v skladu z določenimi postopki.

Dotaknila se je tudi predloga programa cepljenja za leto 2022, po katerem bi specialisti medicine dela ob dogovoru z delodajalci in delavci v oceno tveganja za posamezna delovna mesta lahko uvrstili cepljenje proti covidu-19. Posamezen specialist medicine dela, prometa in športa bo po besedah ministra za zdravje Janeza Poklukarja iz prejšnjega četrtka na pobudo delodajalca presodil, če je pobuda ustrezna, in jo nato sprejel ali zavrnil.

Kot je dejala Beovićeva, gre v tem primeru res za presojo posameznega zdravnika. "Prav gotovo pa bo medicina dela kot stroka sprejela neka osnovna priporočila (...), kako se take stvari izvajajo, podobno kot to naredimo pravzaprav pri vseh stvareh, ki jih počnemo, tudi pri zdravilih," je pojasnila. Ob tem je poudarila, da v medicini stvari niso absolutne, temveč v posameznih situacijah stvar individualne presoje.

Spregovorila je tudi o incidentu, ki se je zgodil v Šentjurju, kjer so bolnike pomotoma cepili s fiziološko raztopino. "To so stvari, ki se zgodijo. Ljudje smo zmotljivi, tudi zdravniki in medicinske sestre. Kadar pride do takšne napake, je pomembno, da se jo čim prej popravi," je dejala Beovićeva in pojasnila, da fiziološka raztopina nima prav nobenega negativnega učinka na ljudi. Dodala je, da je možen razlog za napako tudi izčrpanost zdravstvenega kadra. "Jesenski val delta različice je bil izjemno delovno intenziven in to zato, ker je premalo ljudi cepljenih," je izjavila. 

Potrdili največje število dnevno potrjenih primerov v Sloveniji do zdaj

Po podatkih vlade je hospitaliziranih 575 bolnikov, 155 jih potrebuje intenzivno nego. Umrlo je 10 ljudi. Hospitaliziranih je devet covidnih bolnikov več kot dan prej, na intenzivnih covidnih oddelkih pa so trije bolniki manj kot dan prej, izhaja iz podatkov, ki jih je objavila vlada. Najmlajši hospitaliziran bolnik je star 14 let, najmlajši bolnik na intenzivni negi pa 29 let. Zaradi covida-19 so v ponedeljek umrle tri osebe več kot v nedeljo.

Kljub izjemno visokemu številu okužb se število hospitalizacij ne povečuje tako hitro, delež oseb s težjim potekom bolezni pa ni tako velik kot pri prejšnjih različicah.

Bolnišnice pa se soočajo s kadrovsko stisko, saj je tudi med zaposlenimi vse več obolelih. Zdravstveno osebje bo prav zaradi tega od jutri med izjemami pri karantenah, je na včerajšnji dopisni seji sklenila vlada.

V ponedeljek so zabeležili 1248 okužb več kot pred tednom, ko je število potrjenih primerov prvič preseglo 7000. Takrat so zabeležili 7433 okužb, nato pa je bilo to število še nekoliko preseženo prejšnji petek, ko je bilo potrjenih 7591 okužb.

Število aktivnih primerov okužbe se je v primerjavi s prejšnjim dnevom povečalo za 5287. Sedemdnevno povprečje potrjenih primerov je višje za 501. Število potrjenih primerov v zadnjih 14 dneh na 100.000 prebivalcev znaša 3592, kar je 252 več kot dan prej.

V ponedeljek so opravili tudi 111.960 hitrih testov, katerih pozitivne rezultate preverjajo še s PCR-testi.

Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih NIJZ cepljenih 1.257.804 ljudi, z vsemi potrebnimi odmerki pa 1.203.867.

Na novinarski konferenci je sekretar na Ministrstvu za zdravje Franc Vindišar predstavil nov protokol testiranja PCR. "Namen spremembe protokola testiranja oseb na sars-cov2 je, da kljub strmemu naraščanju okužb zagotovimo vzdržen sistem v laboratorijih," je dejal.

Da se je dotok vzorcev od prejšnjega ponedeljka povečal za 100 odstotkov, pa je povedala direktorica NLZOH Tjaša Žohar Čretnik. Po njenih besedah so njihove kapacitete na zgornji meji. "Vzorcev je vsak dan več, zato se nam podaljšuje povprečni pretočni čas, ki je bil vso epidemijo v povprečju pod šestimi urami, kar je bil za evropske razmere izjemen dosežek, zdaj pa se je začel čas podaljševati," je dejala. 

Ob takih številkah smo laboratoriji sposobni zagotoviti rezultat v 48 urah, je dodala. "Namen protokola je, da prihranimo na PCR-testih, da bi s tem lahko prihranili od 30 do 35 odstotkov potrebnega PCR-testiranja. Prizadevamo si za vzpostavitev pomoči iz tujine. Predvidevamo in pričakujemo, da bomo s temi oblikami zmogli dneve, ki prihajajo," je še povedala direktorica NLZOH.