Zaradi izolacij in karanten imajo težave pri organizaciji dela številni delodajalci. V treh domovih za starejše na Primorskem že pomagajo bolničarji Rdečega križa. "Verjetno marsikdo ali pa večina ni verjela, ko sem pred novim letom razlagal, da se zna zgoditi, da bo v nekem trenutku 400.000 Slovenk in Slovencev doma, in dejansko zdaj v teh dneh to gledamo," pove Janez Poklukar, minister za zdravje.
Na njegov poziv so infektologi proučili možnost skrajšanja izolacije in ugotovili, da različica omikron to dopušča. Doc. dr. Mateja Logar, vodja svetovalne skupine za covid-19, pojasnjuje: "Glede na trenutne znanstvene izsledke, ki jih imamo na voljo, smo nekako mnenja, da bi bil tisti najkrajši možni čas sedem dni ob tem, da bi bilo treba sedmi dan opraviti še hitri antigenski test." Predlog je, da bi hitri test opravili na uradni vstopni točki. Kot pravi Logarjeva, pa diagnostika PCR za predčasno prekinitev izolacije ni primerna. "PCR ostaja pozitiven bistveno dlje časa, tako da PCR-ja tukaj iz dveh razlogov ne bi uporabljali. Prvi je, da na ta način dodatno obremenjujemo laboratorije in ker je preiskava preveč občutljiva za to," še dodaja.
V svetovalni skupini pričakujejo, da bi možnost krajše izolacije zaživela najpozneje v začetku prihodnjega tedna. Do predloga pa je bolj zadržan prvi na inštitutu, ki analizira največ brisov. Prof. dr. Miroslav Petrovec, predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Univerze v Ljubljani, pravi: "Ne vem, če poznamo dovolj podatkov. Raje smo previdni, kot da bi pravzaprav naredili škodo in bi ljudje kužni, tudi tisti, ki so trikrat cepljeni, vstopali nazaj na delovno mesto in širili okužbo."
Da se to ne bi zgodilo, dodaja vodja skupine za covid-19, bodo sedmi dan na testiranje lahko prišli le tisti, ki znakov bolezni ne kažejo več. "Mislim, da je to ustrezna poteza glede na epidemiološko situacijo in podatke v literaturi," meni mag. Tjaša Žohar Čretnik, direktorica Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano.
Stanje na trgu dela pa bi bilo že zdaj bistveno bolj kritično, če bi vsi, ki so bili v tesnem stiku, karanteno tudi zares upoštevali. Če je aktivno okuženih 91 tisoč prebivalcev, bi jih vsaj še trikrat toliko moralo biti v karanteni. Brez šolarjev pa je v karanteni ta hip le 29 tisoč ljudi. "Očitno smo zelo asocialni ljudje, ker ko se je treba spomniti, s kom smo bili v stiku, pravzaprav nimamo nobenega stika. En tak zanimiv primer je tudi ena izmed porok, ki je potekala, kjer se je potem glede na epidemiološko poizvedbo izkazalo, da sta bila na poroki samo ženin in nevesta," še pove Logarjeva. Kot pravi stroka, pa tudi neiskrenost vpliva na porast okuženih, posledično pa celotno družbo odmika od sproščanja ukrepov.
KOMENTARJI (128)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.