Različica omikron: simptomi, potek bolezni in optimistične napovedi

Ko so znanstveniki v Južni Afriki novembra lani odkrili novo različico novega koronavirusa B.1.1.529, jo je Svetovna zdravstvena organizacija poimenovala omikron in jo označila za skrb vzbujajočo. Bila je precej drugačna od prejšnjih, hitro je postalo jasno, da so ji mutacije dale nenavadno sposobnost, da je izjemno nalezljiva, cepljene osebe in prebolevniki pa so pred njo manj zaščiteni. 

Zdaj, po osmih tednih, je jasno, da se okužba z omikronom ne le kaže nekoliko drugače, pač pa povzroča tudi manj možnosti za hudo obliko bolezni. 

Kakšni so simptomi omikrona? 

Simptomi okužbe z omikronom se pojavijo hitreje. Več raziskav je pokazalo, da inkubacijska doba traja približno tri dni, medtem ko je bila pri različici delta približno štiri dni, pri prvotni različici SARS-CoV-2 pa več kot pet dni.

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije in infektologinja Bojana Beović je v torek poudarila, da covid-19 pri okužbi z različico omikron večina ljudi, še posebej prebolevniki in cepljeni, preboleva "kot prehlad". 

"Ključno za omikron je, da sta kužnost in imunski pobeg večja, klinična slika pa blažja. Ta virus bolj prizadene sluznico, manj pa gre v spodnje dihalne poti. Razmerje 80 % blagi potek, 15 % hujši, 5 % kritični, 1 % smrtnost, ki velja za vuhanski tip in poznejše različice, je zdaj spremenjeno. Ne vemo še, kakšno je, a dviguje se odstotek blagega poteka, zmanjšuje pa se odstotek hudega poteka in smrtnosti. Klinična slika je bolj zgornja respiratorna – zamašen nos, bolečine v žrelu, hripavost, suh kašelj, bolečine v mišicah. Manj je pljučnic in potrebe po kisiku, težkega dihanja, torej težav, ki bi zahtevale sprejem bolnikov v bolnišnice," je za 24ur.com pojasnil infektolog ljubljanske infekcijske klinike Janez Tomažič. Opozoril je tudi, da je klinična slika spremenjena, ker imamo že ogromno precepljenega in prebolelega prebivalstva. 

Manjše tveganje za hospitalizacije bolnikov

Da omikron povzroča manj hudo obliko bolezni kot delta, so že ugotovili v raziskavah podatkov prebivalcev v Južni Afriki, Veliki Britaniji in na Danskem, kot tudi v laboratorijskih poskusih.

Pred kratkim je obsežna študija ameriških znanstvenikov na skoraj 70.000 covidnih bolnikih v Kaliforniji, ki so se okužili z različico omikron, pokazala, da ta povzroča za polovico manjše tveganje za hospitalizacijo kot delta. Nevarnost, da bodo okuženi potrebovali intenzivno zdravljenje, je manjša za 75 odstotkov, nevarnost smrti pa manjša za več kot 90 odstotkov. Bolniki z omikronom so v bolnišnici v povprečju okrevali en dan in pol, tisti z delto pa pet dni. Kar 90 odstotkov bolnikov z omikronom so iz bolnišnice odpustili v treh dneh ali manj. 

V študiji, ki so jo pripravili raziskovalci kalifornijske univerze, univerze Berkeley, sistema Kaiser Permanente ter ameriškega Centra za nadzor nad nalezljivimi boleznimi (CDC), so ugotovili tudi manjšo učinkovitost cepiv proti omikronu, a tudi, da nudijo pomembno zaščito pred težjim potekom bolezni. 

'Omikron ostaja nevaren virus, zlasti za necepljene'

Tisti, ki bolezni še niso preboleli in so necepljeni, še vedno lahko zbolijo s težkim potekom, še posebej, če spadajo v katero izmed rizičnih skupin, pa ob tem opozarja Beovićeva. Slednjim še posebej priporoča, da se odločijo za cepljenje proti covidu-19. 

Opomnila je, da ima po statistikah iz tujih držav tretjina oseb simptome bolezni še tri mesece po prebolelem covidu-19. "Razvoj dolgega covida ni povsem skladen s tem, kako huda je bila okužba. Nekateri bolezen prebolijo blago, pa imajo nato še dlje časa resne težave," je opozorila. Kakšne dolgotrajne zaplete po preboleli bolezni bi lahko povzročala različica omikron, pa je po njenih besedah še prezgodaj napovedati. 

Da omikron ostaja nevaren virus, zlasti za necepljene, je pred kratkim opozoril tudi vodja WHO Tedros Adhanom Ghebreyesus. "Velika večina ljudi, sprejetih v bolnišnice po vsem svetu, je necepljenih," je dejal. Opozoril je, da v Afriki več kot 85 odstotkov ljudi ni prejelo še niti enega odmerka cepiva. 10-odstotne precepljenosti medtem ni doseglo še 36 držav, 40-odstotne pa 90 držav.

V Južno Afriko se vrača življenje 

In kakšne smernice se nakazujejo po zgledu Južne Afrike? Val okužb v tej državi je padel enako hitro, kot se je povzpel. V predmestju Johannesburga so restavracije spet polne, vozniki stojijo v prometnih zamaških, mesto je spet živahno, poroča dopisnica CBS Newsa Debora Patta. Covid-19 oddelek bolnišnice v provinci Gauteng, kamor vozijo bolnike iz Johannesburga in glavnega mesta Pretoria, je bil pred šestimi meseci, ko je država bila bitko z različico delta, natrpan z bolniki. Postelj na oddelku za intenzivno nego in kisika je zmanjkovalo, stopnja smrtnosti pa je naraščala. Med valom različice omikron je slika iz omenjene bolnišnice povsem drugačna. Na pol prazni oddelki, zelo malo bolnikov potrebuje kisik, osebje je pod veliko manjšim pritiskom. Smrti na oddelku bi lahko preštel na roke, je opisala dopisnica, ki tam spremlja razmere.

Cepiva v kombinaciji z velikim številom prebolelih prebivalcev so po mnenju specialista za nalezljive bolezni Shabirja Madhija okrepila kolektivno imunost Južne Afrike proti koronavirusu, kar je v četrtem valu močno zmanjšalo stopnjo hude oblike bolezni in smrti. "Omikron zdaj predstavlja manj kot pet odstotkov vseh smrti, ki so se od začetka pandemije zaradi covida-19 zgodile v Južni Afriki," je dejal. Prepričan je, da se bo pojavilo še več različic, a je akutne faze pandemije z uničujočim številom smrtnih žrtev najverjetneje konec. "Zelo sem optimističen, da smo v tej pandemiji dosegli prelomnico. Ne vidim možnosti, da bi se lahko ponovilo to, s čimer smo se soočali med prvimi tremi vali okužb."

Nekatere države so sicer izrazile previdnost, češ da se ne gre preveč zanašati na južnoafriške podatke, pri čemer opozarjajo na razlike v starosti prebivalstva in visoko stopnjo okužb, ki je okrepila imuniteto. Čeprav je omikron kriv za relativno malo teh smrti, je v Južni Afriki zaradi virusa umrlo približno 94.000 ljudi, kar je precejšen davek v državi z manj kot 60 milijoni prebivalcev. 

Južna Afrika pa ni osamljen primer. Tudi v Veliki Britaniji se val različice omikron, ki je državo zajel prav tako hitro kot Južno Afriko, umirja. Okužbe so v zadnjih dneh močno upadle, velikega porasta smrti pa ni bilo. Znanstveniki so optimistični, da bo covid-19 v Veliki Britaniji kmalu postal endemična bolezen in ne več epidemija.

Kaj nas čaka v prihodnosti?

Na vprašanje, kaj – glede na vse, kar se dogaja v drugih državah, kjer so se okužbe pojavile prej – čaka Slovenijo, je tudi Tomažič optimističen. Tudi on je opozoril, da ima Južna Afrika drugačno precepljenost, povprečna starost ljudi pa je pod 30 let, medtem ko je slovenska 44. A vse kaže, da gremo v smer, ko bo virus počasi izgubil virulentnost, mi pa bomo imeli čedalje bolj izkušen imunski sistem, pravi. 

Še vedno nas sicer lahko kaj preseneti – majhne spremembe v virusu lahko spremenijo patogeno virulentnost virusa, lahko se pojavijo nove različice, a evolucijski virologi napovedujejo, da hujših različic ne gre več pričakovati. 

Novost je tudi druga generacija cepiv, ki prihaja, in pri kateri v ospredju ne bo več S-protein, pač pa druge sestavine virusa, ki bodo namesto protitelesno imunost aktivirale celično imunost.