Pri Valiconu so pripravili pregled ključnih indikatorjev odzivanja javnosti na ukrepe in doživljanje vsakodnevnega življenja, od začetka marca do preteklega konca tedna. Ob tem poudarjajo, da raziskave #Novanormalnost ne financira nobeno podjetje, posameznik ali organizacija.
Marca, ob začetku epidemije, je najbolj izstopal delež zaskrbljenih. Ta je nato postopno padal vse do junija, ko se je s ponovnim dvigom števila okužb občutno povečala tudi zaskrbljenost. Danes je odstotek zaskrbljenih znova na enaki ravni kot ob začetku epidemije marca.
Konec marca so preverjali tudi odziv javnosti na ukrepe vlade RS za blažitev socialnih in gospodarskih posledic epidemije. Prvi sveženj ukrepov je bil sprejet precej pozitivno, saj je polovica vprašanih ukrepe za gospodarstvo ocenila kot bolj ustrezne. V času sedmega paketa ukrepov za blažitev socialnih in gospodarskih posledic epidemije je podpora precej nižja. Trenutno ukrepe kot bolj ustrezne ocenjuje 12 odstotkov vprašanih.
Percepcija razvoja dogodkov v zvezi s širjenjem koronavirusa v Sloveniji, ki je bila na začetku epidemije precej pesimistična, se je sčasoma začela pomikati v bolj pozitivno smer, ugotavljajo pri Valiconu. Aprila se je situacija popolnoma obrnila. Delež teh, ki so ocenjevali, da gredo stvari v zvezi s korornavirusom na bolje, je dosegel 96 odstotkov. Opazno je padel tudi delež zaskrbljenih. Zaznali pa smo, da se je zaskrbljenost preusmerila od skrbi za družino, k skrbi za gospodarstvo. Maja je delež zaskrbljenih za gospodarstvo narasel na 70 odstotkov, po drugi strani so zabeležili najnižji delež anketirancev, ki so izrazili strah pred dolgotrajnostjo situacije, takih je bila slaba polovica.
Zavedanje, da bo virus postal del nove realnosti
S prihodom toplejših mesecev, odpiranjem javnega življenja in dobro epidemiološko sliko so zabeležili tudi izboljšanje osebnega počutja. Junija je večina vprašanih situacijo tako ali drugače že opisovala kot normalno. Zaznali so precejšnji optimizem glede razvoja dogodkov, vendar sta s ponovno rastjo okužb kmalu spet sledili večja zaskrbljenost in pesimizem. Julija so zaznali opazen porast tistih, ki jih skrbi dolgotrajnost situacije - takih je bilo 63 odstotkov. Julijski rezultat, ki še vedno ostaja na podobnih vrednostih, je pokazal, da smo se očitno začeli zavedati, da virus in njegove posledice postajajo del nove realnosti.
Po drugi strani se je z odpiranjem javnega življenja zmanjšala skrb za zaposlitev. Ta je bila močno prisotna v prvem delu epidemije, ko je več zaposlenih poročalo o izgubi zaposlitve, ali pa so bili tako ali drugače neaktivni (na čakanju, so koristili redni ali izredni dopust ali pa so bili bolniško odsotni). Da se je situacija na delovnih mestih čez poletje dokaj normalizirala, kaže tudi delež zaposlenih, ki so poročali o enakem obsegu dela kot pred epidemijo, ki je znašal 61 odstotkov. Le dva meseca pred tem so sicer izmerili najvišji delež takih, ki so poročali o povečanem obsegu dela.
Konec poletja so izmerili tudi najvišji delež takih, ki vladi bolj ali zelo zaupajo, vendar je to, skupaj s poslabšanjem osebnega razpoloženja, kmalu začelo padati in doseglo najnižjo vrednost pretekli vikend.
Jesen prinesla pesimizem, slabšo finančno situacijo in nezadovoljstvo z ukrepi
Jesen je prinesla še več pesimizma. Septembra so tako zabeležili najvišji delež (63 odstotkov) takih, ki so menili, da gredo stvari v zvezi s koronavirusom na slabše. Kljub temu se pesimizem glede razvoja dogodkov očitno (še) ni odrazil v večji previdnosti pri potrošnji - 5 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da trošijo več kot pred pol leta.
S slabšanjem epidemioloških razmer, so oktobra zabeležili še dodatno poslabšanje ocene razvoja dogodkov. Zaznali so tudi porast tistih, ki so ocenili, da je njihova finančna situacija slabša kot pred pol leta. Skladno z ostalimi indikatorji doživljanja razmer, se je poslabšalo tudi osebno počutje. Novembra so tako zabeležili najvišji delež anketiranih, ki so situacijo ocenili kot neprijetno, utrujajočo, k čemur je nedvomno pripomogla tudi dolgotrajnost situacije in visoko število okužb, ki se ne zmanjšuje.
Pretekli mesec so zaznali tudi porast deleža posameznikov, ki finančno stanje opisujejo kot slabše, oziroma poročajo, da so znižali obseg potrošnje. Konec leta je, skupaj z nizko oceno zaupanja v delo vlade, prinesel največjo kritičnost do ukrepov vlade za zajezitev širjenje virusa in obvladovanje gospodarskih posledic epidemije. Kot prestroge je decembra ukrepe za zajezitev širjenja virusa ocenila več kot polovica prebivalcev, kar je bilo sploh prvič, da je ta delež presegel polovico vprašanih.
Leto zaključujemo s precej slabim osebnim počutjem in obenem najvišjim deležem takih, ki situacijo opisujejo kot kritično, na trenutke kaotično. Kot kaže prazniki in začasna praznična sprostitev ukrepov, nista prav dosti pripomogla k izboljšanju razpoloženja javnosti, glede na zadnje rezultate raziskave pa v novo leto stopamo ne preveč optimistični, zaskrbljeni in nezadovoljni z družbeno situacijo.
KOMENTARJI (155)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.