Gospodarsko razpoloženje v Sloveniji boljše že tretji mesec zapored

Vrednost kazalnika gospodarske klime je bila julija z –18,0 odstotne točke za 5,6 odstotne točke višja kot junija, za 24,3 odstotne točke nižja kot julija lani in za 18,1 odstotne točke nižja od dolgoletnega povprečja. Na zvišanje na mesečni ravni je najbolj vplival kazalnik zaupanja v predelovalnih dejavnostih, pozitivni pa so bili tudi vplivi kazalnikov zaupanja v storitvenih dejavnostih, v trgovini, med potrošniki in v gradbeništvu.

V medletni primerjavi je kazalnik gospodarske klime najbolj znižal kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih, negativni pa so bili tudi vplivi kazalnikov zaupanja med potrošniki, v predelovalnih dejavnostih, gradbeništvu in trgovini. V predelovalnih dejavnostih je bil kazalnik julija za osem odstotnih točk višji kot junija in za 12 odstotnih točk nižji kot julija lani, prav tako je bil za 12 odstotnih točk nižji od dolgoletnega povprečja. Na mesečni ravni so se izboljšali vsi kazalniki stanj in pričakovanj, najizraziteje kazalnika proizvodnja in pričakovana proizvodnja.

Izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti podjetij je bila julija 76,6-odstotna ali za 5,5 odstotne točke višja kot v aprilu. Izboljšali so se vsi četrtletni kazalniki razen ustreznosti proizvodnih zmogljivosti. Ocene konkurenčnega položaja na trgih držav EU so se izboljšale za tri odstotne točke, na trgih zunaj EU za dve in na domačem trgu za eno odstotno točko. Predelovalna podjetja so najbolj optimistično ocenila kazalnik obseg novih naročil. Za največji delež podjetij (44 odstotkov) so bile negotove gospodarske razmere še vedno glavni dejavnik omejevanja proizvodnje, sledilo je nezadostno domače povpraševanje (za 39 odstotkov podjetij). Brez omejitev je poslovalo 13 odstotkov podjetij.

V trgovini na drobno je bil kazalnik julija za 13 odstotnih točk višji kot junija, za devet odstotnih točk nižji kot julija lani in za štiri odstotne točke nižji od dolgoletnega povprečja. Od kazalnikov stanj in pričakovanj so se poslabšali vsi razen kazalnikov prodajne cene, prodaja, pričakovano zaposlovanje in obseg zalog. Na izboljšanje kazalnika zaupanja sta najbolj vplivala kazalnik prodaje, ki se je po šestih mesecih padanja zvišal, in obseg zalog, ki kaže na izboljšanje.

Največ podjetij v trgovini na drobno je kot glavni omejitveni dejavnik navedlo konkurenco v sektorju, in sicer 49 odstotkov podjetij, kar je 13 odstotnih točk več kot v prejšnjem četrtletju. Sledili so nizko povpraševanje (za 35 odstotkov podjetij) in visoki stroški dela (za 30 odstotkov podjetij). V gradbeništvu je bil kazalnik julija za pet odstotnih točk višji kot junija, za 16 odstotnih točk nižji kot julija lani in za štiri odstotne točke višji od dolgoletnega povprečja. Na mesečni ravni so se izboljšali vsi kazalniki stanj in pričakovanj razen kazalnik tehnična zmogljivost. Najbolj sta se izboljšala kazalnika zaposlovanje in obseg gradbenih del.

Najpogosteje navedena omejitvena dejavnika pri poslovanju gradbenih podjetij sta bila pomanjkanje usposobljenih delavcev in velika konkurenca v dejavnosti (oba za 31 odstotkov podjetij), sledili so visoki stroški dela (za 24 odstotkov podjetij). 15 odstotkov gradbenih podjetij ni omenjalo omejitev. V storitvenih dejavnostih je bil kazalnik zaupanja za dve odstotni točki višji kot junija, 44 odstotnih točk nižji kot julija lani in za 36 odstotnih točk nižji od dolgoletnega povprečja. Vsi kazalniki stanj in pričakovanj so se zvišali, razen kazalnika pričakovano povpraševanje. Kazalniki povpraševanje, zaposlovanje in poslovni položaj so se po nekajmesečnem padanju spet izboljšali.

Delo v storitvenih dejavnostih je oteževalo nezadostno povpraševanje (ta omejitveni dejavnik je navedlo 41 odstotkov podjetij), druga najpogostejša omejitev so bile finančne ovire (za 18 odstotkov podjetij). 24 odstotkov storitvenih podjetij se pri svoji dejavnosti ni srečevalo z omejitvami.