Podpora Janševi vladi ostaja nizka, Desusu raste, NSi pa pada

V primerjavi s preteklim mesecem najnovejša raziskava javnega mnenja Vox populi ni pokazala tektonskih premikov v podpori posameznim strankam. Velik del volivcev (skoraj četrtina) še vedno ni odločen, koga bi podprl na volitvah. Če bi bile volitve minulo nedeljo, pa bi zmagala SDS z dobrimi 29 odstotki podpore, pišeta Dnevnik in Večer.  

Vendar pa bi SDS težko sestavila vlado, saj bi ostala praktično brez koalicijskih partnerjev. Skupaj z NSi bi nabrala zgolj 34 poslanskih mest. Koalicija ustavnega loka (KUL) – SD, LMŠ, Levica, SAB – bi zasedla 49 poslanskih mest, kar je tri več od potrebnih 46. Z Desusom pa bi imela skupaj kar 54 mandatov, s poslancema narodnih manjšin pa 56. 

Podpora vladi ostaja nizka. Delo vlade kot uspešno ocenjuje nekaj več kot 30 odstotkov anketirancev, kar je malenkost več kot pred mesecem dni. Skoraj 65 odstotkov pa ocenjuje, da vlada dela neuspešno. 

Ministrski kabinet je imel večinsko pozitivno oceno le maja, junija in julija. Vlada pa je imela največjo podporo na Vox populi aprila, ko jo je podpiralo rekordnih 64,6 odstotka vprašanih. 

Desusu podpora raste, NSi pada, podpornikov SMC skoraj ni več

Po tem, ko je Karl Erjavec prevzel vodstvo stranke Desus in izstopil iz vladajoče koalicije, se je podpora stranki dvignila in vrnila na dobrih pet odstotkov med opredeljenimi volivci. To je za to stranko eden boljših rezultatov letošnjih meritev. Oktobra je sicer stranka zabeležila najnižjo podporo (1,7 odstotka), decembra (3,7 odstotka) pa jo več kot podvojila. Desusu je torej izstop iz vlade koristil. 

Po drugi strani pa vztrajanje na strani SDS ne koristi NSi, ki je dosegla najslabši izid v letošnjem letu. Če je imela še januarja okoli 6,5-odstotno podporo, ji je ta e decembra padla na 3,8 odstotka, kar je za stranko najslabši rezultat v letošnjem letu.

"Smer razvoja podpore obeh strank je zanimiva s historičnega vidika sodelovanja v koaliciji s SDS, saj sta bili obe stranki del koalicije s stranko Janeza Janše tudi v obdobju 2012–2013. Tudi takrat je DeSUS izstopila iz koalicije z Janšo, NSi pa je vztrajala do bridkega konca. DeSUS je bila nato po oblikovanju levosredinske vlade nagrajena (leta 2014 so osvojili 10 odstotkov), NSi pa je pred šestimi leti dosegla le petodstotno podporo. Zdi se, da Erjavec z vrnitvijo na čelo stranke rešuje DeSUS s preizkušenim scenarijem, NSi pa s ponavljanjem istih napak doživlja deja vu," so zapisali v Dnevniku.

Prav porazno podporo pa ima koalicijska SMC Zdravka Počivalška, za katero bi volilo le še 0,1 odstotka volivcev. Za to stranko je bil vstop v Janševo vlado usoden, saj od takrat na javnomnenjskih raziskavah ni presegla enega odstotka. 

Vladajoča SDS Janeza Janše je nekoliko izboljšala rezultat, saj jo podpira 20,6 odstotka vprašanih (novembra je bil odstotek 20,4). A to je precej manj kot marca, ko je stranka zabeležila 23,5-odstotno podporo, najvišjo v letošnjem letu. 

Levica dohiteva SD in LMŠ

Na strani opozicijskih strank se karte vse bolj izenačujejo. Stranka SD z 11,8-odstotno podporo ostaja druga najmočnejša stranka, a ji je podpora malenkost upadla. Najboljši letošnji rezultat (15,2 odstotka) je dosegla ob menjavi vodstva, ko je vajeti stranke prevzela Tanja Fajon. Tudi LMŠ je podpora rahlo upadla in ima trenutno 11,7 odstotka (novembra je imela 12,7). Januarja, ko je stranka Marjana Šarca še bila vladajoča, pa so beležili 19,4-odstotno podporo.

Najbolj se krepi Levica, kjer se vse od poletja približujejo SD in LMŠ. Decembra so zabeležili tudi najboljši letošnji rezultat (9,1 odstotka), kar je pomemben dvig v primerjavi s preteklima dvema mesecema, ko se je podpora Levici gibala okoli 8 odstotkov. Stranki SAB Alenke Bratušek podpora rahlo pada, decembra je zabeležila 2,9-odstotno podporo, medtem ko je bila ta prejšnji mesec 3,3-odstotna. Vendar pa ji je vstop v koalicijo KUL očitno koristil, saj je bila stranka sicer večino leta na okoli enem odstotku podpore. 

Previdno glede nezaupnice vladi

Anketirance so spraševali tudi, ali podpirajo vložitev konstruktivne nezaupnice vladi. Takšno potezo KUL podpira več kot 48 odstotkov vprašanih, nekaj več kot 45 odstotkov pa je proti. Nezaupnico najbolj podpirajo volivci SD, Levice in LMŠ, pa tudi Desusa. Močno proti pa so volivci SDS, NSi in tudi SAB.

Večina tistih, ki podpirajo nezaupnico, bi za novega mandatarja podprla Erjavca. Med njimi je tudi 71 odstotkov volivcev SDS, ki podpirajo izglasovanje nezaupnice. Erjavec bi poleg podpore volivcev Desus dobil še podporo med volivci Levice in LMŠ, med volivci SD so mnenja deljena. Volivci SAB in NSi pa Erjavcu niso naklonjeni. 

Med politiki po priljubljenosti še vedno vodi Pahor

Na lestvici priljubljenosti slovenskih politikov večjih sprememb decembra ni zaznati. Na vrhu ostaja predsednik republike Borut Pahor, ki se mu je priljubljenost nekoliko dvignila na 3,4 odstotka. Prav tako na drugem mestu ostaja Ljudmila Novak (NSi), ki se ji je priljubljenost tudi za malenkost dvignila in je zdaj 3,15-odstotna. Na tretjem mestu je zdaj že nekdanji zdravstveni minister Tomaž Gantar (Desus), ki je prehitel Tanjo Fajon (SD), obema je sicer priljubljenost za malenkost upadla. Na petem mestu sledi Milan Brglez (SD), Marjan Šarec (LMŠ) je šesti, sedmi pa Matej Tonin (NSi), ki je pridobil dve mesti. Ljubljanski župan Zoran Janković je glede na november pridobil eno mesto in se je povzpel na osmo mesto lestvice, za njim pa se je uvrstil evropski komisar Janez Lenarčič. Alenka Bratušek (SAB) je nekoliko izboljšala svojo oceno in je na 12. mestu, eden redkih, ki mu je priljubljenost drastično upadla, pa je Milan Zver (SDS), ki je končal na zadnjem, 22. mestu, prehitel ga je celo Zdravko Počivalšek (SMC). Priljubljenost je nekoliko poskočila tudi Janezu Janši (SDS), ki je pristal na 18. mestu.