Pred drugim valom podpora EU in njenim ukrepom v času epidemije visoka

Med junijem in avgustom je v osmih članicah EU – Nemčiji, Nizozemski, Franciji, Belgiji, Danski, Švedski, Italiji in Španiji – potekala obsežna javnomnenjska raziskava o tem, kako prebivalci ocenjujejo ukrepanje EU v času epidemije in kakšna je podpora EU. Glede na to, da je raziskava potekala ravno v času, ko je bilo novih okužb zelo malo, saj je poleti večina držav beležila upad števila okužb, poleg tega pa so takrat marsikje veljale omejitve glede potovanj, je treba to upoštevati pri razumevanju zadovoljstva državljanov s sprejetimi ukrepi za zajezitev epidemije v EU.

V večini od osmih držav so bili namreč naklonjeni ukrepom, ki jih je med prvim valom epidemije sprejemala EU. Najbolj v Nemčiji in na Nizozemskem, kjer je izmerjena podpora kar 68-odstotna. Najnižja podpora je bila izmerjena v Belgiji (51-odstotna), medtem ko je v povprečju 61-odstotna. Raziskava je bila opravljena še pred začetkom drugega vala, za katerega se že kaže, da bo presegel prvega, zato je pričakovati, da se je v tem času naklonjenost ukrepom med državljani teh članic spremenila.

Prav tako so s pomočjo te raziskave ugotovili, da so prebivalci teh osmih članic močno naklonjeni EU. V povprečju je izmerjena podpora 66-odstotna, najvišja spet v Nemčiji, kjer je celo rekordno visoka v zadnjih 15 letih (73-odstotna), ugotavljajo v raziskovalnem centru Pew (Pew Research Center). V večini ostalih članic je podpora podobna kot prejšnja leta ali pa je celo malo narasla. Raziskavo so opravili tudi v Veliki Britaniji, ki je sicer že zapustila EU, podatki pa so zelo zanimivi, saj je bila tudi tam poleti izmerjena najvišja podpora EU v zgodovini države.

Raziskava je še pokazala, da so že tradicionalno EU bolj naklonjeni mladi ter tisti, ki so simpatizerji ideologije levice. Prav tako so ugotovili močno povezavo med tistimi, ki so bili zadovoljni z odzivi EU na pandemijo, in tistimi, ki so bili na splošno bolj naklonjeni EU. 

Preverili so tudi podporo posameznim voditeljem, pri čemer so zaznali, da imata nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron, ki sta odigrala ključno vlogo pri sprejemanju finančnih ukrepov za okrevanje po pandemiji, v skoraj vseh osmih državah več kot 50-odstotno podporo. 

Zaupanje v sposobnosti Merklove so še narasle, še posebej v Nemčiji, kjer je njena podpora glede na leto 2019 narasla za sedem odstotkov. Na Nizozemskem je podpora večja za šest odstotkov, prav toliko tudi v Italiji. Zaupanje v odločanje Merklove pa je naraslo tudi v Španiji in nekaterih neevropskih državah, kot so Japonska, Kanada in Avstralija, pa tudi v ZDA. Podobno narašča podpora Macronu, še posebej v Italiji, kjer je za devet odstotkov višja kot prejšnje leto. 

Na drugi strani pa so precej manj naklonjeni britanskemu premierju Borisu Johnsonu. V osmih državah EU je podpora njegovim odločitvam v povprečju 36-odstotna, medtem ko ima Johnson v Veliki Britaniji 51-odstotno podporo, torej precej nižjo od tiste, ki so jo izmerili Merklovi (76-odstotna) in Macronu (64-odstotna podpora).

So pa anketirani večinoma zadovoljni tudi z ukrepi lastnih vlad glede epidemije covida-19, pri čemer so ugotovili povezavo med naklonjenostjo vladajoči koaliciji in ukrepi. Tisti, ki so ukrepe označili za ustrezne, so praviloma bolj naklonjeni strankam, ki sestavljajo vladajočo koalicijo. V Italiji, na Nizozemskem in v Veliki Britaniji se je podpora vodilnim strankam znižala, kar se je pokazalo tudi v slabšem zadovoljstvu z ukrepi vlade za zajezitev epidemije.

Prav tako je raziskava, ki je trajala od 10. junija do 3. avgusta letos in je znotraj osmih članic EU vključila 7970 anketiranih oseb, pokazala, da je nekoliko upadla podpora skrajnim desničarskim strankam, kot sta na primer FvD na Nizozemskem in Lega v Italiji.