Polovica Slovencev se je pripravljena proti covidu-19 cepiti takoj, ko bo mogoče, je pokazala raziskava študentov Univerze v Mariboru, Sledilnika za Covid-19 in Valicona. 55 odstotkov jih meni, da bi moralo biti cepljenje obvezno za zdravstvene delavce in zaposlene v domovih starejših občanov. 10 odstotkov sodelujočih v anketi pa je že bilo okuženih.
V anketi so respondente najprej vprašali o dosedanjih izkušnjah z epidemijo. Skoraj desetina vzorca je bila letos okužena z virusom SARS-CoV-2. 82 odstotkov jih osebno pozna nekoga, ki se je okužil z virusom, 36 odstotkov tudi osebo, ki je zaradi okužbe potrebovala zdravljenje v bolnišnici, in slaba četrtina (23 odstotkov) nekoga, ki je zaradi okužbe umrl.
39 odstotkov vprašanih je medtem potrdilo, da jih je zelo strah okužbe z virusom Sars-CoV-2, 33 odstotkov pa jih meni, da je virus enako nevaren kot virus gripe.
Zaupanje strokovnjakom, visok pa delež nezaupanja v vlado
Pri podajanju informacij o cepljenju je največ vprašanih anketirancev (61 odstotkov) povedalo, da najbolj zaupajo mnenju strokovnjakov, 54 odstotkov jih zaupa strokovnim člankom in rezultatom raziskav (drugim strokovnim virom), 46 odstotkov pa Nacionalnemu inštitutu za javno zdravje (NIJZ). Najmanj pa jih zaupa alternativnim razlagam na družabnih omrežjih (osem odstotkov) in znancem, ki niso zaposleni v zdravstvu (10 odstotkov). Vladi pri tem zaupa ali popolnoma zaupa 21 odstotkov vprašanih, kar pomeni, da ji več kot polovica anketiranih ne zaupa. Dnevnim časopisom zaupa 26 odstotkov, poročilom na radiu ali televiziji pa 33 odstotkov vprašanih.
Anketirance so tudi prosili, da ocenijo, kako moteči so bili posamezni ukrepi za zajezitev epidemije covida-19. Med ukrepi je največ vprašanih kot zelo oziroma najbolj moteč ocenilo ukrep o omejitvi gibanja na občino prebivališča (56 odstotkov) ter zaprtje vrtcev in šol (47 odstotkov), najmanj pa jih moti ukrep spoštovanja razdalje med ljudmi (osem odstotkov).
Pa cepljenje?
V anketi je le 20 odstotkov vprašanih odgovorilo, da se namerava zagotovo cepiti. Da se bo verjetno cepilo, jih je odgovorilo 29,5 odstotka. 31 odstotkov se jih verjetno ne namerava cepiti, 19 odstotkov pa sploh ne.
Nekaj več kot polovica anketirancev (55 odstotkov vprašanih) meni, da bi moralo biti cepljenje proti Sars-CoV-2 obvezno za zdravstvene delavce in zaposlene v domovih starejših občanov (z izjemo tistih, ki ne smejo biti cepljeni iz zdravstvenih razlogov). Proti temu je 31 odstotkov vprašanih, 14 odstotkov pa jih je izbralo odgovor ne vem.
"Čeprav je večina prebivalstva v splošnem naklonjena cepivom in zaupa mnenju strokovnjakov ter rezultatom raziskav, se jih je le polovica pripravljena cepiti proti virusu Sars-CoV-2 oziroma se cepljenja udeležiti takoj, ko bo mogoče," ugotavljajo na podlagi raziskave pri Covid-19 Sledilniku.
Dve tretjini bi želeli počakati, da bo na voljo več informacij o varnosti cepiva. V varnost cepiva trenutno zaupa manj kot tretjina vprašanih. Kar četrtina jih misli, da cepljenje predstavlja poskus nadzora nad populacijo, petina pa jih ima slabe izkušnje s preteklimi cepljenji.
Anketa Mediane za časopis Delo pa je pokazala, da se namerava tretjina vprašanih cepiti takoj, ko bo na voljo cepivo s potrdilom zdravstvene stroke, nekaj manj kot četrtina tega še ne ve, medtem ko se jih nekaj več kot 42 odstotkov ne namerava cepiti. Velika večina se strinja, naj imajo po cepljenju zdravstvenih delavcev prednost starejši.
82,6 odstotka vprašanih se strinja, naj imajo po cepljenju zdravstvenih delavcev prednost starejši, 10,7 odstotka jih je odgovorilo z ne vem, 6,6 odstotka pa se s tem ne strinja. Inštitut za raziskovanje trga in medijev Mediana je anketo izvedel 21. in 22. decembra, v njej pa so sodelovali 504 vprašani.
KOMENTARJI (136)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.