Otroci veliko pojedo, nimam jih več s čim hraniti. Ne vemo, kako bomo plačali najemnino. Ne vem, kaj storiti, kako preživeti. Vse več ljudi je ob epidemiji in izolaciji v še večji stiski kot pred njo. Tudi tisti so med njimi, ki so še pred mesecem dni delali. Zdaj pa ne več. "Je za več kot 10 odstotkov več prejemnikov pomoči, ker so okoliščine mnoge, ki do epidemije niso potrebovali tovrstne podpore, pripeljale do tega, da sami ne morejo poskrbeti zase," pravi Mirjana Jarc, strokovna sodelavka Rdečega križa.
Na osnovi preteklih izkušenj vedo, da se je veliko stisk že pokazalo, veliko pa se jih običajno pokaže šele po določenem času. Čez nekaj tednov in mesecev. Kakšne bodo, je odvisno od tega, kako bo država ukrepala in kako bo urejala gospodarsko in družbeno življenje v prihodnje. Hude osebnostne stiske doživljajo ljudje zaradi resnično povsem osnovnih stvari.
"Mogoče je malo čudno, kako lahko zmanjka denarja za hrano. Na primer, če imaš neke večje dohodke, se to niti ne opazi. Če pa imaš manjše dohodke in je zdaj kar naenkrat za 100 ali 200 evrov večja potrošnja zaradi hrane, elektrike, se zagotovo to takoj pokaže. In družinski proračun kapitulira," pravi Andrej Omulec, terapevt pri ZPM Moste-Polje.
Stiske so velike. "In vedno je pomembno, predvsem v tem času krize, da ne sodimo drugih po sebi. Če sem jaz v redu, to ne pomeni, da so tudi drugi," pravi Eva Boštjančič, profesorica psihologije dela na Filozofski fakulteti.
Gre za izgubljen občutek varnosti, ki lahko vodi v občutke anksioznosti, daljše depresije, občutke nemoči, pove Boštjančičeva. Povečujejo se konflikti. Šesti in sedmi teden, v katera prehajamo, sta kritična tedna, ko se stiske poglobijo. In iz katerih je potem težje iziti. "Gre lahko za velike probleme, ki se odražajo na posamezniku, fizično, psihično pa tudi čustveno."
"Dogaja se, da najemodajalci prekinjajo oziroma grozijo z odpovedmi pogodbe, in tukaj ljudje doživijo res nore stiske. Te postane strah in imamo konkretne primere, ko ljudje dejansko posežejo po tem, da so tik pred tem, da bi naredili samomor," pravi Omulec.
Struktura ljudi, ki so v tej krizi v stiskah, je drugačna. To so ljudje, ki so do pred enim mesecem še delali. Običajno niti ne poznajo združenj in organizacij, ki ponujajo pomoč. Medtem pa stiske ostajajo za štirimi stenami: "Žal ostajajo predvsem na nekih forumih, na nekih klicih, ki so namenjeni anonimnim klicateljem, in vse premalo se o tem pogovarjamo v javnosti," pove Boštjančičeva.
Zaprtost v prostoru, ujetost z družinskimi člani v majhnem stanovanju, negotovost glede službe v prihodnosti. 90 tisoč ljudi je bilo po zadnjih podatkih poslanih na čakanje, 37 tisoč samozaposlenih je do danes vložilo vloge za temeljni dohodek ali oprostitev plačila socialnih prispevkov. To pomeni da se vsaj okoli 127 tisoč ljudi sprašuje, kaj bo jutri, kaj bo čez tri mesece.
KOMENTARJI (817)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.