Ujete med štirimi stenami: žrtve težje pokličejo na pomoč, saj so zaprte skupaj z nasilnežem

Če je čas izolacije za nekatere mirno obdobje, ki ga preživljajo z družino ali pa so se lotili hobijev in projektov, za katere pred tem niso našli časa, so se na drugi strani preštevilne ženske znašle ujete za štirimi stenami z nasilneži.

V ponedeljek je na "grozljiv porast" nasilja v družini v času pandemije koronavirusa opozoril tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres ter pozval vlade po svetu, naj storijo več za preprečevanje nasilja nad ženskami. Od začetka pandemije se je število klicev za pomoč v stiski na Kitajskem potrojilo, v Avstraliji pa je spletni iskalnik Google zaznal 75-odstotno povečanje iskanja linij za pomoč v stiski.

Izvršna direktorica Agencije Združenih narodov za enakost spolov in opolnomočenje žensk Phumzile Mlambo-Ngcuka pa je stanje v času pandemije opisala kot "popoln vihar za oblastno in nasilno vedenje za zaprtimi vrati".

Bistvenega povečanja klicev v Sloveniji ni, kar je zaskrbljujoče. Žrtve sedaj težje pokličejo na pomoč

Bistvenega povečanja klicev pri društvu SOS telefon v času epidemije niso zaznali, "kar nas zelo skrbi", pove predsednica društva Maja Plaz. "Statistike iz tujine kažejo, da je vsekakor povečano število primerov nasilja v družini, saj so ljudje več skupaj in to je velik dejavnik tveganja." Dodaja, da nasilje "ni kar čudežno izginilo, žrtve enostavno težko pokličejo".

Zato poskušajo čim bolj ozaveščati: "Apeliramo predvsem na sosede ali bližnje, ki zaznajo, da se nekaj dogaja, naj pokličejo ali policijo, nevladne organizacije ali pa centre za socialno delo. Pri nasilju v družini je vedno tako, da je ne glede na akcije ozaveščanja to še vedno velik tabu – in v tej situaciji se lahko zelo hitro zgodi, da bodo ljudje še manj želeli prisluhniti, kaj se pri sosedu dogaja. Lahko pa to reši življenja," pravi Plazova.

"Nevladne organizacije nismo prenehale z delom, varne hiše delajo, krizni centri delajo, telefoni za pomoč v stiski delajo," poudarja.

V Sloveniji primanjkuje mehanizmov, ki bi žrtvi omogočili, da neopazno pokliče na pomoč

Da ne zaznavajo povečanja klicev na pomoč, je problematično. To je pokazatelj, da žrtve nimajo možnosti poklicati na pomoč, saj je povzročitelj nasilja stalno prisoten, pravi dr. Jasna Podreka, sociologinja s Filozofske fakultete v Ljubljani. "Dejstvo je, da so situacije v problematičnih družinah sedaj še bistveno težje."

"Običajno ima žrtev več možnosti, da se umakne, da poišče pomoč, saj je vsaj nekaj ur v dnevu sama, brez povzročitelja nasilja," dodaja Podreka. "To, da je 24 ur na dan zaprta v nekem prostoru z njim, pa močno oteži možnost, da poišče pomoč."

Dodaja, da v Sloveniji manjkajo mehanizmi, ki bi žrtvi omogočili, da tudi v takšnih situacijah poišče pomoč neopazno.

Nevladne organizacije priporočajo, naj žrtve nasilja izkoristijo tiste trenutke v dnevu, ko so lahko same ali gredo ven, čeprav morda zgolj za nekaj minut – ko na primer sprehajajo psa, odnesejo smeti ... In takrat poiščejo pomoč. "Pomembno pri tem je tudi, kako močna in iznajdljiva je žrtev. Moramo vedeti, da gre praviloma za osebe, ki so pod popolnim pritiskom povzročitelja, ki so velikokrat v takšnem strahu in terorju, da si ne upajo popolnoma nič, saj se bojijo," opozarja Podreka.

Na povečanje in intenzifikacijo nasilja v družini vpliva več temeljnih dejavnikov, kot so prisilno združevanje družin, izpad dohodka, izguba službe, poslabšanje socialnega položaja, dodaja. Povečanje nasilja v družini v času izolacijskih ukrepov, ki ga zaznavajo po vsem svetu, je ni presenetilo, saj do porasta običajno pride tudi v času počitnic ali praznikov. Sedaj gre za deloma podobno situacijo, saj so družine več časa skupaj. In prav prisilna izolacija lahko v družinah, kjer je bilo nasilje prisotno že prej (praviloma s strani očeta ali partnerja), a se je kazalo redkeje, ker družina ni bila toliko skupaj, vpliva na eskalacijo.

Žrtve po pomoč v lekarne s posebno kodo

Nasilje nad ženskami se močno povečuje povsod po Evropi – več držav, med njimi tudi Francija, je tako žrtvam nasilja v teh časih dalo na voljo hotelske sobe, kamor se lahko zatečejo pred nasiljem in preživijo čas karantene. Francoska vlada bo subvencionirala 20.000 hotelskih nastanitev, je pred tednom dni napovedala ministrica za enakost spolov Marlène Schiappa.

V Franciji se je število policijskih intervencij zaradi nasilja v družini po vsej državi povišalo za tretjino, v Parizu pa v tednu dni kar za 36 odstotkov. Francoska vlada je tako po vzoru podobnega sistema, ki ga je vzpostavila že Španija, kot točke, kamor se lahko zatečejo žrtve nasilja, opredelila lekarne – s kodo "maska 19" opozorijo zaposlene, da potrebujejo pomoč. Lekarne pa nato obvestijo policijo.

V Italiji aplikacija za neopazen klic na pomoč

Za Italijo uradnih statistik povečanja nasilja nad ženskami v tem času še ni, a organizacije za pomoč ženskam, kot je Eva Cooperativa, zaznavajo močan porast – za NBC News so dejali, da so dobesedno preplavljeni z elektronskimi sporočili in sporočili na aplikaciji WhatsApp. V Italiji beležijo tudi porast števila femicidov. Italijanska vlada je tako vzpostavila novo aplikacijo z imenom YouPol, kjer lahko žrtve nasilje prijavijo na policijo brez telefonskega klica.

V Veliki Britaniji se je število klicev na linijo za pomoč žrtvam nasilja v družini povečalo za 25 odstotkov. Televizijska voditeljica BBC Victoria Derbyshire pa je pred dnevi pozornost javnosti vzbudila, ko je odvodila novice z zapisano telefonsko številko za pomoč v stiski na roki.

Ukrepe, ki jih sprejemajo v tujini, spremljajo tudi slovenske nevladne organizacije, ki so svoja opažanja predale ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, pa tudi nekaj predlogov, pove Plazova iz društva SOS telefon, kjer trenutno pripravljajo projekt z ljubljanskimi lekarnami, ki bodo objavljali njihove telefonske številke. "Zagotovo so lekarne in trgovine mesta, kjer lahko žrtve poiščejo pomoč. To so vsekakor izjemno dobri predlogi."