7. maja je bilo na Stalnem predstavništvu Republike Slovenije v Bruslju cepljenih 168 diplomatov in njihovih družinskih članov, vsi s cepivom Janssen. Mlajša ženska je nekaj dni kasneje dobila hud glavobol, otekla ji je noga. Po naših neuradnih informacijah naj bi dvakrat obiskala urgenco v Bruslju, kjer naj bi, kot smo izvedeli iz več virov, prejela injekcijo heparina, ki se sicer uporablja za zdravljenje krvnih strdkov, po strokovnih priporočilih ob cepljenju z vektorskimi cepivi pa je lahko nevaren. Nato naj bi žensko odpustili v domačo oskrbo, kasneje pa je doživela možgansko kap, ki je bila usodna.
Zdravstveni minister Janez Poklukar je danes ob robu obiska enote NIJZ v Mariboru izrekel sožalje družini tragično preminule. "NIJZ je dobil informacijo, da je v Bruslju prišlo do smrti, ki bi lahko bila povezana z nedavnim cepljenjem, a ta trenutek ni nobenih dokazov za to, zato je treba sprožiti postopke in to potrditi oziroma ovreči," je dejal.
NIJZ je na podlagi tega že izvedel prijavo ministrstvu za zdravje, ki bo oblikovalo komisijo, ta pa bo pregledala dokumentacijo. Ker gre za bolnišnico v Bruslju, sodelujejo tudi z zunanjim ministrstvom."Tudi Javna agencija za zdravila in medicinske pripomočke je aktivna in z vsemi podatki seznanja Evropsko medicinsko agencijo (EMA). Tako da na vseh možnih področjih sodelujemo z mednarodnimi inštitucijami, da pridemo stvari do dna in da lahko o tem tudi razpravljamo, če je to potrebno. Ta trenutek pa je neprimerno, da bi javno ugibal o razlogih za ta tragičen dogodek," je še dejal Poklukar.
Glede ostalih slovenskih državljanov, cepljenih v Bruslju in morebitnih zapletih, je minister povedal, da nima nobenih podatkov. "Tudi o tem neposrednem dogodku, ki sem ga komentiral in izrazil sožalje, več ne vem. Ne morem in ne smem biti seznanjen s kakršnimikoli drugimi stvarmi. Pustimo strokovni komisiji, da pridobi dokumentacijo, jo ustrezno pregleda in poda končne zaključke. O tem vas bomo obvestili."
Na vprašanje, ali še naprej priporoča cepljenje z omenjenim cepivom in ali bi bilo morda smiselno omejiti njegovo uporabo, je odgovoril, da je vse stranske učinke preučila EMA, ki ima največji volumen podatkov. "Govorimo o stotinah milijonih podatkov cepljenih. EMA zaenkrat ni omejila cepljenja z nobenim cepivom in tudi v tem tragičnem primeru za zdaj nimamo nobenih dokazov ali podatkov, da je šlo za zaplet zaradi cepljenja. Je pa sum, ki ga bo stroka preučila."
Znano je, da je EMA konec aprila potrdila, da vektorska cepiva, med katera sodi tudi omenjeno, povzročajo zelo redke, a hude zaplete, povezane s krvnimi strdki. EMA je obenem – podobno kot pri cepivu AstraZenece – zatrdila, da so koristi cepljenja s cepivom družbe Johnson & Johnson večje od tveganj, ter cepivu prižgala zeleno luč.
Neuradno pa je podoben zaplet s krvnimi strdki doživela še ena državljanka Slovenije, a se je vse skupaj srečno izteklo. Cepljena je bila s cepivom AstraZenece.
V Bruslju se je sicer cepilo 168 diplomatov in njihovih družinskih članov, so za STA pojasnili na stalnem predstavništvu Slovenije pri EU. Cepili so jih 7. maja s cepivom Johnson & Johnson.
Na katere znake moramo biti po cepljenju pozorni?
Vodja skupine za cepljenje Bojana Beović je sinoči za oddajo 24UR ZVEČER povedala, je treba v prvi vrsti ugotoviti povezanost primera s cepljenjem. "Vemo, da vektorska cepiva, izjemno redko – gre za posamezne primere na 100.000 pri cepivu Janssen – povzročajo posebno stanje, ki na eni strani povzroča nagnjene h krvavitvam, na drugi strani pa strdke v različnih delih možganov. Najprej je treba raziskati, ali gre res za pojav tega izjemno redkega učinka. Glede na to, da te učinke že poznamo, in da regulatorne agencije po svetu cepivo še vedno priporočajo, ker prepreči hudo bolezen."
Takšni strdki sicer lahko povzročijo takšno kap, zato opozarjajo, da so ljudje pozorni, saj je smiselno, če pride do tega izjemno redkega učinka, takšno osebo čim prej začeti zdraviti, je še dodala.
Na vprašanje, ali bi zaradi zapletov pri mladih vektorska cepiva v Sloveniji raje namenili za starejše, je pojasnila, da je stališče EME, da še ne vedo dovolj dobro, ali so ti neželeni učinki res toliko povezani s starostjo in spolom, da bi jih bilo smiselno nameniti le starejšim. Se pa države odločajo na bolj ali manj utemeljenih temeljih, pri nas pa striktno sledimo stališču EME, je še povedala.
Na katere znake moramo biti torej po cepljenju pozorni? Ti znaki ne nastanejo takoj po cepljenju, hudi učinki se običajno pojavijo od štiri do 16 dni po cepljenju, kažejo se v glavobolu ali v bolečinah v trebuhu, poleg glavobola se lahko pojavijo tudi dvojni vid, podplutbe, siljenje na bruhanje. Če se po cepljenju pojavi kakršnokoli nenavadno stanje, je dobro, da se oseba oglasi pri zdravniku, svetuje Beovićeva. Kot je še poudarila, so neželeni učinki izjemno redki in jih je možno tudi obvladati, če so prepoznani dovolj hitro.
