Finančni minister Andrej Šircelj ter člani vladne svetovalne skupine so na novinarski konferenci predstavili ukrepe, predvidene v drugem protikorona zakonu. Z njim država bo država podjetjem omogočila poroštva za najem bančnih kreditov v višini do dveh milijard evrov. Vlada predlaga tudi zvišanje povprečnine za občine s 589,11 na 623,96 evra.
V Združenju občin Slovenije (ZOS) in v Združenju mestnih občin Slovenije (ZMOS) so pozdravili današnji predlog vlade, V obeh združenjih sicer pričakujejo še dodatne ukrepe, ki bi olajšali delo in poslovanje občin. To odločitev ocenjujejo "kot korak k boljšemu razumevanju lokalne samouprave". Napovedali pa so še dodaten paket predlogov za vlado, v katerem si želijo predvsem "odpravo nepotrebnih administrativnih ovir".
"Resnično je izziv pridobiti vire za vsa ta sredstva, a finančne razmere v državi so stabilne, likvidnost je ustrezna," je zagotovil minister. "Cilji novih predlogov so olajšati položaj gospodarskih družb in na ta način prispevati k ohranjanju gospodarske stabilnosti. S tem bomo preprečili hujšo škodo, ohranili delovna mesta, zagotavljali likvidnost v bančnem sistemu in optimirali javna sredstva," je ocenil.
Da je Slovenija v spopadu z gospodarsko krizo bolj ali manj sama, je dodal minister. "Zaradi epidemije se svetovne gospodarske razmere zaostrujejo. Tudi v EU kazalci kažejo na močan padec gospodarske dejavnosti. Gre za najhujšo krizo po letu 2009," je dejal Šircelj in dodal, da bi se letos BDP po nekaterih ocenah lahko skrčil od 6,2 do 16,1 odstotka.
V EU so sicer dogovorjeni številni ukrepi za protikrizno podporo, a kriteriji za koriščenje se še določajo. "Večina ukrepov na ravni EU še ni vzpostavljenih, temeljijo pa večinoma na posojilih in poroštvih, nekaj izjem je izključno pri zagotovitvi opreme za zdravstvene namene," je opozoril.
Skupna vrednost evropskega dogovora je 540 milijard evrov. "To zveni veliko, a skupaj predstavlja slabe štiri odstotke BDP, vemo pa, da finančni učinek prvega protikoronskega paketa v Sloveniji znaša dobrih šest odstotkov BDP. Slovenija torej za omilitev krize namenja več, kot je predvideno v EU," je dejal. Ob tem pa je izrazil upanje, da bo EU našla rešitve za skupno ukrepanje, ki bo zagnalo evropsko gospodarstvo.
Zadolžili za tri milijarde evrov
Slovenija se je v zadnjih tednih zadolžila za nekoliko več kot tri milijarde evrov, je potrdil Šircelj. Ministrstvo za finance bo šlo v začetku maja v pripravo rebalansa proračuna, povečali se bodo odhodki, zaradi neizvedbe nekaterih projektov pa tudi prihodki, je menil minister. "Verjetno se bodo zaradi koronavirusa spremenile tudi nekatere prioritete," je napovedal in zatrdil, da povečanje kakšnih davkov ni predvideno.
Za poroštva podjetjem pri najemu kreditov je država mejo postavila pri dveh milijardah. Po nekaterih ocenah bi lahko s tem ob neplačilu obveznosti prišlo do neposrednega učinka v višini okoli 485 milijonov evrov. "A to je pesimističen scenarij. Glede na strukturo podjetij, ki bodo dobila garancijo, upamo, da do unovčenja poroštev ne bo prišlo, ker bodo podjetja posojila sposobna vrniti," je dejal.
Če bo do tega vendarle prišlo, bo država bankam dolg poravnala z denarjem. Da jih ne bi poravnala z gotovino, bi se lahko zgodilo le v primeru, da bi Evropska centralna banka ali Banka Slovenije soglašali, da se poplačilo lahko izvede denimo z obveznicami države ali SID banke, je pojasnil.
Maja v pripravo tretjega, razvojno naravnanega paketa ukrepov
Vlada bo po njegovih besedah maja začela oblikovati tudi razvojni protikoronski paket. "Pomembno je, da bo ciljno usmerjen na posamezna podjetja, dejavnosti in panoge, da bodo te začele delovati ali dodatno investirati, da se povečuje dodana vrednost ter s tem gospodarska aktivnost in normalizacija gospodarstva in življenja ljudi," je ponazoril.
Okrevanje bo trajalo dlje časa
Matej Lahovnik je ob tem dejal, da je svetovalna skupina pri oceni krize in pripravi predlogov izhajala iz ocen primerljivih institucij, predvsem spremljajo dogajanje v Nemčiji in Avstriji, ter ocen OECD in IMF. Slednja svarita, da bo kriza daljša, okrevanje pa bo trajalo dlje časa, to pa je povezano predvsem z razvojem cepiva. Pri tem pa obstaja tudi možnost, da se pri ponovnem zagonu gospodarstva epidemija ponovi, svari OECD.
Na krizo gledamo v več fazah, pravi Lahovnik: prva faza je omejevanje epidemije, druga povratek iz sedanjega stanja, tretja stabilizacija, četrta faza pa okrevanje in rast v letu 2022, ko bo predvidoma gospodarstvo znova delovalo na predkriznih nivojih. Iz teh predpostavk je izhajala tudi svetovalna skupina.
Treba se je zavedati, da fiskalni prostor ni neomejen, da gre za državno pomoč davkoplačevalcev gospodarstvu in da bo treba ta sredstva nekoč vračati. Pomoč, predvidena v protikoronskih zakonih, je namenjena za odpravo posledic epidemije in "ne tistim, ki so bili v težavah že pred krizo", pravi Lahovnik.
Za mala podjetja poroštvo v višini 80 %, za velika 70 %
V drugem protikorona zakonu "ciljamo na hitro likvidnostno pomoč gospodarstvu". Država z njim daje poroštva v višini 80 odstotkov za mikro, mala in srednja podjetja, za velika podjetja pa v višini 70 odstotkov. "Država s tem prevzema nase velik del tveganja zaradi krize."
Višina poroštva pa je omejena na 10 odstotkov letnih prihodkov oziroma na letne stroške dela. "Podjetja, vključena v finančno likvidnostno shemo, morajo sodelovati tudi v verižnem pobotu terjatev in obveznosti, in sicer z namenom preprečevanja verižne nelikvidnosti." Država je po vzoru drugih držav, predvsem Nemčije, oblikovala tudi garancijsko shemo. "Verjamemo, da bo delovala hitro in učinkovito," je zatrdil Lahovnik.
Čim prej ponoven zagon proizvodnje in storitev, a ob zdravstvenih protokolih
V razmislekih o tem, kako iziti iz krize, so priporočila skupine v smeri, da je treba čimprej zagotoviti zagon proizvodnje in storitev ob upoštevanju vseh zdravstvenih protokolov. V Nemčiji denimo predvidevajo še večji poudarek na delu od doma, časovnih koridorjih, da v isti izmeni delajo isti zaposleni, obvezna razdalja 1,5 metra ali uporaba zaščitne opreme. "Te ukrepe bo morala implementirati tudi Slovenija," je menil.
Morebitni prihodnji ukrepi bodo šli v smeri poenostavitve birokratskih ovir, v pospešitev gradbenih projektov, ki se že izvajajo, saj je "polovica Slovenije že prekopana", je povzel Lahovnik.
Poudaril je tudi, da bo po vzoru nemškega modela treba razmisliti tudi o sofinanciranju skrajšanega delovnega časa. "Dokler se avtomobili ne bodo prodajali, se tudi v predkriznem obsegu ne bodo mogli proizvajati," je ponazoril. Za sofinanciranje krajšega delovnika so na voljo tudi sredstva na evropski ravni, je povedal.
Masten: Država bo veliko večino morebitnih potencialnih kreditnih izgub prevzela nase
Član svetovalne skupine Igor Masten je na novinarski konferenci dejal, da struktura ukrepov sledi vzorom v drugih država evroobmočja. "Želimo stimulirati banke, da bi posojale finančna sredstva gospodarstvu tudi v času gospodarskega upada za nadomeščanje izpada likvidnosti od začetka epidemije."
Država podeljuje garancije za posojila – obseg garancijske sheme je določene v višini dveh milijard evrov, če se bo v prihodnjih mesecih izkazala potreba, pa se lahko tudi poveča, je dejal Masten. "Država bo veliko večino morebitnih potencialnih kreditnih izgub prevzela nase. S tem so bilance bank sproščene tveganja in lahko gospodarstvu zagotovijo likvidnost." Podjetja bodo lahko likvidnostna posojila pridobila do višine 10 odstotkov prihodkov v letu 2019 v višini celoletnega stroška plač (bruto bruto).
Katera podjetja lahko pridobijo likvidnostno posojilo, bodo odločale banke, je pojasnil Masten.
Likvidnost bo potrebna gospodarstvu tudi za financiranje izhoda iz krize, ko se bo ekonomska aktivnost začela oživljati. "Ne želimo, da bi bilo pomanjkanje finančnih virov ovira pri vklapljanju naših podjetij nazaj v dobaviteljske procese," dodaja Masten.
Spremembe prvega protikoronskega zakona
Član vladne svetovalne skupine Ivan Simič pa je na novinarski konferenci predstavil spremembe prvega protikoronskega zakona.
Do sprememb je prišlo pri določbah za povračilo nadomestila za delavce na čakanju – do njega so sedaj upravičeni tudi delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v tem letu zaradi epidemije znižali za več kot 10 odstotkov v primerjavi s povprečnimi mesečnimi prihodki leta 2019.
Do povračila bodo sedaj upravičeni tudi delodajalci, ki opravljajo finančno in zavarovalniško dejavnost in po SKD spadajo v skupino K, če imajo manj kot 10 zaposlenih.
Če v letu 2019 niso poslovali, so do ukrepa upravičeni tudi tisti delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki leta 2020 zaradi epidemije znižali za več kot 10 odstotkov glede na povprečne mesečne prihodke v letu 2020 in to od 1. 1. 2020 do 12. 3. 2020.
Ti pogoji veljajo tudi za ugotavljanje pravice do prejema ali vračila mesečnega temeljnega dohodka. Če ti pogoji ob predložitvi letnih poročil za leto 2020 ne bodo doseženi, bo moral upravičenec vrniti sredstva.
Do ukrepov so sedaj upravičeni tudi delodajalci, ki ne izpolnjujejo in ne dosežejo do sedaj navedenih pogojev, če imajo status humanitarne organizacije po zakonu o humanitarnih organizacijah ali status invalidske organizacije po zakonu o invalidskih organizacijah.
Manj strogi pogoji za delavce na čakanju
Delavci, ki so na čakanju, se lahko vrnejo na delo, če jih delodajalec pokliče nazaj, do sedaj je zakon predvideval, da lahko delajo sedem zaporednih dni – ta določba je sedaj spremenjena v sedem poljudnih dni. Delodajalec mora voditi o tem evidenco, pravi Simič. Vlada je sicer s popravki prvega protikoronskega zakona omilila pogoje, pod katerimi bodo pomoč prejeli delodajalci, ki zaradi epidemije novega koronavirusa napotijo delavce na čakanje.
Zakon določa, da bo država podjetjem, ki bodo zaradi zmanjšanja obsega dela kot posledice epidemije poslala zaposlene na čakanje, poravnala nadomestila plač za te delavce ter tudi socialne prispevke. Enako velja za delavce, ki v času epidemije ne morejo priti na delo zaradi višje sile.
Pogoji za koriščenje tega ukrepa bodo po novem manj strogi. Do pomoči bodo namreč upravičeni delodajalci, ki jim bodo po njihovi oceni prihodki v letu 2020 zaradi epidemije upadli za več kot 10 odstotkov glede na leto 2019. Če lani oz. letos ne bodo poslovali vse leto, bodo do pomoči upravičeni tisti, katerih povprečni mesečni prihodki bodo letos za več kot 10 odstotkov nižji od povprečnih mesečnih prihodkov v letu 2019. Dodatno bodo ta ukrep lahko uporabile humanitarne in invalidske organizacije ter tudi manjša podjetja iz finančne ali zavarovalniške dejavnosti.
Za vse pa velja, da se bodo lahko v času začasnega čakanja na delo delavci na zahtevo delodajalca vrnili na delo za do sedem dni v tekočem mesecu in ne več za sedem zaporednih dni, kot je zapisano v veljavnem zakonu.
Nakazila mesečnega temeljnega dohodka bodo 24. aprila, 10. maja in 10. junija.
Do pomoči so upravičeni tudi tisti verski uslužbenci, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti, kar izkažejo z izjavo registrirane verske skupnosti, ki ji pripadajo. Pomoči ne bo treba vračati z obrestmi.
Do enkratnega solidarnostnega dodatka so po novem upravičeni tudi izredni študenti s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki se v študijskem letu 2019/2020 izobražujejo po javnoveljavnih študijskih programih v Sloveniji in na dan 13. marca 2020 niso bili vključeni v obvezno PIZ.
Do solidarnostnega dodatka so upravičeni tudi družinski pomočniki, upravičenci do starševskega varstva, upravičenci do dodatka za nego otroka, upravičenci do materinskega ali starševskega nadomestila, upravičenci do delnega plačila za izgubljeni dohodek, ki ga ureja zakon, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, upravičenci do nadomestila po 5. in 8. členu ZSVI, upravičenci po zakonu, ki ureja vojne veterane in ki ureja vojne invalide.
V sindikatu Pergam zadovoljni
Kot je povedal predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek, so zadovoljni, da je bilo upoštevanih kar nekaj njihov pripomb in predlogov, zlasti kar se tiče kriznega nadomestila za primer brezposelnosti, širitve kroga upravičencev do temeljnega dohodka in solidarnostnega dodatka, višjega nadomestila plače v primeru preventivne izolacije v javnem sektorju, izenačitev varovalke najnižjega nadomestila za čas čakanja za vse delavce in glede možnosti podaljšanja obdobja, v katerem je mogoče koristiti lanski letni dopust za tiste delavce v javnem sektorju, ki jim delodajalec prepove koriščenje letnega dopusta do 30. junija 2020.
Pozdravljajo tudi nekatere bolj tehnične popravke, ki po njegovih besedah jasneje urejajo nekatere ukrepe, npr. glede kriznega dodatka, zlasti v primeru invalidskih podjetij, in uvedbo globe za neizplačilo dodatka.
DZ o predlogu zakona na izredni seji prihodnji teden
DZ bo o vladnem predlogu zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije covid-19 ter dopolnitvah prvega interventnega zakona za pomoč gospodarstvu in prebivalcem odločal na izredni seji v torek in v sredo.
Kolegij predsednika DZ je danes podprl predlog za obravnavo treh predlogov zakonov po nujnem postopku ter jih tako uvrstil tudi na izredno sejo DZ, ki se bo začela v torek ob 9. uri in nadaljevala v sredo zjutraj.
Gre za predlog zakona o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije covida-19, novelo zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni covid-19 ter novelo zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo. Slednje je dopolnitev prvega protikoronskega paketa pomoči.
KOMENTARJI (453)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.