V ponedeljek, 20. aprila, smo v Sloveniji ob 1174 testiranjih potrdili devet novih okužb s koronavirusom in nobene nove smrtne žrtve. Na včerajšnji dan je bilo hospitaliziranih 87 oseb, od tega se jih je 25 zdravilo v enoti intenzivne terapije. Štiri osebe so bile odpuščene iz bolnišnice.
Skupno število potrjenih okužb z novim koronavirusom se je do konca ponedeljka tako povzpelo na 1344, skupno število testiranj pa na 42.976. Skupno število umrlih ostaja 77, kažejo vladni podatki. Epidemija se očitno še naprej umirja.
V Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Ljubljana je trenutno hospitaliziranih 36 bolnikov. Od tega se jih 11 zdravi na oddelku za intenzivno terapijo, med njimi pa je deset bolnikov intubiranih in mehansko ventiliranih, so zapisali na Twitterju.
V UKC Maribor se medtem nadaljuje zmanjševanje števila bolnikov z novim koronavirusom v enoti za intenzivno zdravljenje. Po enem tednu se je njihovo število prepolovilo in zdaj imajo v tej enoti le še sedem bolnikov. Skupno se je v tem zavodu v ponedeljek zaradi covida-19 zdravilo 29 ljudi, v domačo oskrbo so do zdaj odpustili 57 bolnikov s covidom-19. Zaenkrat so zabeležili štiri smrtne žrtve, zadnjo v soboto.
V Splošni bolnišnici Celje so prek Twitterja sporočili, da so imeli danes zjutraj hospitaliziranih 15 pacientov, od katerih je bilo šest v enoti intenzivne terapije.
Na Kliniki Golnik medtem trenutno zdravijo pet bolnikov. Še en pa se zdravi na intenzivnem oddelku, so sporočili z Golnika.
Jereb: Ena oseba lahko okuži tri do štiri zdrave osebe
Na dopoldanski novinarski konferenci je vodja Oddelka intenzivne terapije Infekcijske klinike UKC Ljubljana Matjaž Jereb podal nekaj podatkov glede novega koronavirusa v Sloveniji. Poudaril je, da gre pri covidu-19 za kužno bolezen, pri kateri ena oseba v povprečju lahko okuži tri ali štiri zdrave osebe, a je to odvisno od samega števila okuženih v populaciji ter upoštevanja preventivnih ukrepov. Gre za bolezen, ki je podobna gripi ali navadnemu prehladu, po drugi strani pa je popolnoma drugačna, predvsem kar se tiče pomembno višje smrtnosti bolnikov. Ta je namreč v primerjavi z drugimi okužbami dihal, predvsem v primerjavi z gripo, precej višja. "Podatki kažejo, da je lahko smrtnost vsaj desetkrat višja, po nekaterih podatkih celo do 35-krat višja kot smrtnost zaradi gripe. To je tudi ključna razlika med eno in drugo skupino virusnih okužb," pravi Jereb.
Inkubacijska doba traja od dveh do štirih dni, izjemoma tudi do 14 dni. Med glavnimi simptomi sta vročina in kašelj, lahko se pojavi tudi motnja voha in okusa, v času okrevanja pa hujša utrujenost.
Med bolniki na intenzivni negi in med umrlimi prevladujejo moški
Med okuženimi v Sloveniji sicer prevladujejo ženske, a je potek bolezni težji pri moški populaciji – ti prevladujejo tako med bolniki na intenzivnih oddelkih (v kar dveh tretjinah) kot tudi med smrtnimi žrtvami. Ta trend opažajo tudi v tujini, razlogi za to pa niso popolnoma jasni.
Otroci so varnejši, a tudi oni lahko zbolevajo. V Sloveniji sicer nismo zabeležili težjega poteka bolezni pri otrocih. "Umirajo tudi mlajši in redko tudi otroci. Nihče ni varen pred okužbo in morebitnimi zapleti poteka bolezni," je dejal Jereb. Tudi v Sloveniji smo zabeležili smrt mlajše ženske, v tujini pa so zaradi okužbe s koronavirusom umirale tudi mlajše osebe in otroci. "Nihče ni absolutno varen pred okužbo, pred zapleti ali slabim izhodom."
Zbolevajo tudi zdravstveni delavci v Sloveniji, do danes jih je zbolelo več kot 270, je povedal vodja ljubljanskega oddelka intenzivne terapije. Dodal je, da je verjetnost okužbe na delovnem mestu ob upoštevanju vseh preventivnih ukrepov zelo majhna – ni pa podatkov, koliko izmed 270 se jih je okužilo na delovnem mestu.
Med dejavniki tveganja visok krvni tlak in sladkorna bolezen
Na intenzivnem oddelku Infekcijske klinike v Ljubljani so do danes zdravili 34 bolnikov s covidom-19, povprečna starost bolnikov je 66 let, samo dva od teh pa nista imela nobene kronične bolezni. Gre za mlajša bolnika, stara 38 in 50 let, oba sta že na navadnem oddelku, dodaja Jereb. Na intenzivnih oddelkih po vsej državi pa se je do danes zdravilo 65 bolnikov, 11 izmed njih je umrlo.
Najvišji dejavniki tveganja pri bolezni so starost (najvišja smrtnost je pri osebah, starejših od 75 let), pa tudi visok krvni tlak in sladkorna bolezen.
Podatki iz tujine kažejo, da približno polovica bolnikov na intenzivnih oddelkih umre, "pri nas so trenutne številke nekoliko ugodnejše, pa vendarle še vedno veliko bolnikov leži na intenzivnih oddelkih, njihov izhod v tem trenutku še ni predvidljiv".
Med 77 smrtnimi žrtvami se jih je 11 zdravilo na intenzivni terapiji
V Sloveniji je do sedaj torej umrlo 11 ljudi, ki so se zdravili na oddelku intenzivne terapije – kaj pa vse ostale smrtne žrtve? "Gre za popolnoma enako odločitev, kot je bila vsa leta prej, ko smo se srečevali z bolniki z drugimi okužbami, pri katerih se je stanje tako poslabšalo, da bi ga lahko sprejeli na oddelek za intenzivno terapijo. Pri vsakem bolniku odločimo, ali sprejem (na oddelek za intenzivno nego) predstavlja rešitev za bolnika, mu lahko učinkovito pomagamo ali ta sprejem pomeni samo podaljševanje agonije. Gre za oceno vsakega posameznika, za oceno njegove krhkosti, kakšne so verjetnosti, da bo preživel zdravljenje na tem oddelku," je dejal Jereb.
Koliko obolelih je umrlo neposredno zaradi okužbe s covidom-19? Jereb je na novinarski konferenci dejal, da ima podatke za osem bolnikov, ki so umrli na intenzivnem oddelku ljubljanske infekcijske klinike – "dva od njih sta umrla s covidom-19, šest pa zaradi covida".
'Epidemija še ni končana'
Vodja Oddelka intenzivne terapije Infekcijske klinike UKC Ljubljana je poudaril tudi, da večina okuženih ne potrebuje bolnišničnega zdravljenja, težja oblika bolezni pa se pojavi pri treh do petih odstotkih obolelih. Poslabšanje običajno sicer nastopi od sedem do deset dni po začetku bolezni.
Trenutno ocenjujejo, da okoli 20 do 40 odstotkov ljudi preboli bolezen brez simptomov, a tudi ti posamezniki lahko prenašajo novi koronavirus. Jereb ob tem sicer dodaja, da so ti podatki zaradi pomanjkanja raziskav še nezanesljivi.
Na vprašanje, kdaj lahko posameznika, ki je prebolel covid-19, znova vrnemo v delovno okolje ali na primer v dom za ostarele, strokovnjak odgovarja, da to vprašanje tudi na svetovni ravni še ni dorečeno. "Varno obdobje je, ko bolnik nima več simptomov in znakov bolezni, koliko časa pa je treba še počakati v asimptomatskem obdobju po preboleli bolezni, pa ni popolnoma jasno." Nekateri govorijo o osmih dneh, drugi o 14 dneh, v Sloveniji pa dajejo priporočila, da se posameznik lahko na primer vrne na delovno mesto 14 dni po tem, ko je izzvenela povišana telesna temperatura.
"Epidemija covida-19 ni končana, ni zaključena, ni obvladana, lahko pa rečem, da jo dobro obvladujemo, in upam ter trdno verjamem, da bo ta trend ostal in da bomo pri njem ostali tudi v naslednjih dneh in tednih, ko se nakazuje sproščanje ukrepov."
Civilna zaščita rešuje reklamacije dobav zaščitne opreme, vlada naj bi sprejela ukrepe za preprečevanje napak
Poveljnik civilne zaščite (CZ) Srečko Šestan se je na dopoldanski vladni konferenci javnosti zahvalil za izkazano zaupanje civilni zaščiti, ki ga je pokazala nedavno objavljena javnomnenjska raziskava. Vladni govorec Jelko Kacin je uvodoma spomnil, da je civilna zaščita "simbol pomoči, ko državo doleti nesreča - bodisi poplave, potresi, žled ali bolezen covid-19". Dodal je, da civilna zaščita s svojo organiziranostjo, lokalnim pristopom in proaktivnostjo že vrsto let beleži najvišjo stopnjo zaupanja.
V nadaljevanju je predstavil sodelovanje med CZ in drugimi deležniki v času epidemije novega koronavirusa. Kot je povedal, so najpomembnejše dejavnosti CZ ta hip sprejem zaščitne opreme in njeno razdeljevanje uporabnikom, sicer pa civilna zaščita skrbi tudi za pregled ustreznosti ponudb za nakup zaščitne opreme.
Kot je pojasnil, pri CZ pomagajo pri naboru najboljših ponudb, ki jih nato v nadaljnjo presojo predajo Zavodu RS za blagovne rezerve. Prostovoljci civilne zaščite pa med drugim v času epidemije pomagajo tudi pri dostavljanju hrane pomoči potrebnim.
Komentiral je tudi nekatere težave pri dobavah zaščitne opreme. Kot je dejal, opremo, s katero prejemniki niso zadovoljni, nadomeščajo, reklamacije pa rešujejo. Dejal je, da predstavniki Uprave RS za zaščito in reševanje skupaj s strokovnjaki UKC Ljubljana in ministrstva za zdravje sodelujejo pri pregledu prejetih ponudb zaščitne opreme. Pregledajo, kaj ponudniki ponujajo, kakšen je rok dobave in ali ima ponujena oprema ustrezne certifikate. Če je ponujeno blago "na papirju ustrezno", ponudbo posredujejo Zavodu RS za blagovne rezerve.
Ta je po Šestanovih besedah odgovoren tako za sklenitev pogodb in pogajanja o ceni kot za pregled kakovosti in količin dobavljene opreme. Civilna zaščita zato takšnega pregleda ne ponavlja, ko od zavoda avtomatično prevzame dobavljeno blago, ki ga skladišči in nato v skladu s potrebami razdeli po Sloveniji, je dejal Šestan. "Ko pride dobava in če je bila ponujena maska FFP2, pride pa kirurška maska, je to stvar prevzema in reklamacije," je dodal.
Težave pa se pojavljajo ravno v delu, kjer dobavljena oprema ne ustreza ponudbi oziroma naročilu. Pri tem je med težavami navedel neustrezno navedbo na embalaži ali pa, da se kljub certifikatu v dokumentaciji pošiljke pojavijo artikli brez navedenih certifikatov na embalaži.
Nekaj podobnega se je očitno zgodilo tudi pri dobavi podjetja Public digital infrastructure Joca Pečečnika. Zavod za blagovne rezerve je namreč pri njem naročil zaščitne maske FFP2, podjetje pa je dobavilo navadne kirurške maske, ki so bile lažno označene kot FFP2. Šlo naj bi za napako pri dobavitelju.
Šestan je ob tem spomnil na reklamacije neustreznih zaščitnih oblačil, dobavljenih v dom starejših v Šmarju pri Jelšah ter v izolsko bolnišnico. Pa tudi tako imenovane maske, sešite iz papirnih prtičkov, ki so jih zavrnile nekatere občine. "Danes dobimo nazaj pošiljko 2500 mask iz psihiatrične bolnišnice Begunje, ki jih bomo zamenjali," je še dodal.
Vse reklamirane izdelke so namreč po Šestanovih besedah vzeli nazaj v skladišče. "Ko bo postopek reklamacij zaključen, bomo robo, če bo ocenjena za ustrezno, dali nazaj v uporabo, če se bo izkazalo, da je neustrezna, pa bo šla verjetno v uničenje," je pojasnil.
Napovedal je še, da bodo imeli ravno danes sestanek z Zavodom za blagovne rezerve na temo reševanja reklamacij. Hkrati pa iščejo tudi dodatne strokovnjake za pregled ponudb, saj gredo te v stotine in imajo že kar nekaj nepregledanih ponudb.
Dobave sicer nujno potrebne zaščitne opreme pristojnim že ves čas povzročajo sive lase, zadnje čase pa dvigujejo tudi obrvi javnosti in opozicije. Ta si želi tudi preiskovalno komisijo v DZ, ki bo preverila te dobave.
Začelo se je z izginotjem pričakovanih in naročenih pošiljk, zadnje dni pa poročamo o novih zapletih. Kot danes navaja časnik Dnevnik, v pogodbi omenjenega javnega zavoda s Pečečnikovo družbo najbolj bode v oči naročilo kar 400.000 zaščitnih očal, kar je trinajstkrat več kot je vseh zdravstvenih delavcev v Sloveniji, po trikrat višji ceni od dobavne. Časnik Finance pa je zmotila 1,8-milijonska pogodba za dobavo kirurških mask, ki naj bi jih priskrbelo podjetje SLA marketing iz naselja Janežovci v občini Destrnik, "ki v zadnjih letih praktično ni ustvarjalo resnejših prihodkov, nima niti javno objavljene telefonske številke, njegovo lastništvo pa prek Slovaške sega do ameriške zvezne države Wyoming".
860.000 evrov pa je država plačala za dober milijon kosov papirnatih mask dvema podjetjema. Eno od teh je podjetje Korez Sorting, kjer za prodajo skrbi soproga direktorja, davčna dolžnica in celo ena od obtoženih za hekerski napad na državno Luko Koper in še dve drugi podjetji pred devetimi leti.
Vladni govorec Jelko Kacin je danes napovedal, da bo vlada o konkretnih ukrepih za preprečevanje napak podala pojasnila v prihodnjih dneh. Ob tem pa je dejal še, da so se "maske zarezale v način življenja v zahodni civilizaciji" in da bodo morale biti zaloge zaščitnih mask v blagovnih rezervah vsaj še nekaj let.
KOMENTARJI (1088)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.