Recesija 'velike karantene' največja v zadnjem stoletju. Za Slovenijo 8 % padec BDP, nato 5,4 % rast

Mednarodni denarni sklad (IMF) v svojem prvem poročilu Svetovni gospodarski obeti (World Economic Outlook) od začetka izbruha koronavirusa in sprejetja ukrepov za zajezitev njegove širjenja, s čimer sta se življenje in s tem tudi gospodarstvo tudi v največjih svetovnih ekonomijah skorajda zaustavila, opozarja, da bo recesija "velike karantene" najhujša v skorajda stoletju oziroma vse od velike depresije.

Zaradi pandemije smo se znašli v "temačni realnosti", ko se novi koronavirus hitro širi po svetu in terja številna človeška življenja, izpostavljajo. 

Globalni BDP se bo "dramatično" skrčil. Leta 2021 delno okrevanje, a 'verjetni' so še slabši scenariji

Globalni bruto domači proizvod BDP se bo po napovedih skrčil za tri odstotke,  kar predstavlja veliko večje krčenje kot v času finančne krize 2008/2009. Ob tem IMF napoveduje 5,8-odstotno rast v naslednjem letu, a pri tem svari pred posledicami dolgotrajnejšega izbruha virusa ali pred ponovnim izbruhom – od tega je odvisno okrevanje svetovnega gospodarstva. Ocena 5,8-odstotne rasti namreč temelji na predvidevanjih, da bo pandemija v drugi polovici letošnjega leta izzvenela ter da bodo ukrepi, ki so jih sprejele vlade, učinkoviti. 

Glavna ekonomistka IMF Gita Gopinath je ob tem po poročanju Bloomberga dejala: "Te krize ne moremo primerjati z nobeno drugo. Kot v vojni ali politični krizi obstaja velika negotovost glede trajanja in intenzivnosti šoka."  

IMF tako ob sedanji oceni gospodarskih obetov navaja, da so "mogoči in morda celo verjetni" še precej slabši scenariji.

Za Slovenijo osemodstotni padec obsega BDP, naslednje leto 5,4-odstotna rast

Za Slovenijo napoveduje, da se bo letos obseg BDP zaradi posledic novega koronavirusa skrčil za osem odstotkov. Prihodnje leto bo država znova zabeležila rast, po pričakovanjih IMF bo ta 5,4-odstotna.

IMF ob tem Sloveniji za letos napoveduje 0,4-odstotno, za prihodnje leto pa 1,4-odstotno inflacijo. Stopnja brezposelnosti, merjena po anketni metodi, naj bi se letos dvignila na devet odstotkov, prihodnje leto pa upadla na šest odstotkov.

Za evroobmočje  napoveduje 7,5-odstotno krčenje v letošnjem letu, nato pa 4,7-odstotno rast v naslednjem letu. 

Globalno gospodarstvo bo potrebovalo še več finančnih injekcij 

Med razvitimi državami se ZDA letos obeta 5,9-odstotno krčenje, Nemčiji sedemodstotno, Franciji 7,2-odstotno, Italiji 9,1-odstotno in Španiji osemodstotno znižanje. Japonski BDP se bo skrčil za 5,2 odstotka, gospodarstvo Velike Britanije pa za 6,5 odstotka. V vseh omenjenih gospodarstvih naj bi se, če bodo držale predpostavke, leta 2021 povrnili k rasti. ZDA bi tako lahko beležile 4,7-odstotno krepitev, Nemčija 5,2-odstotno, Francija 4,5-odstotno, Italija 4,8-odstotno, Španija 4,3-odstotno, Japonska triodstotno in Velika Britanija štiriodstotno gospodarsko rast. Celotna EU bo letos občutila 7,1-odstotno krčenje gospodarstva, prihodnje leto pa naj bi se povrnila k 4,8-odstotni rasti.

Med državami v razvoju pa naj bi se Kitajska in Indija letos izognili recesiji z enoodstotno oz. 1,2-odstotno rastjo. Prihodnje leto naj bi se Kitajska povrnila k 9,2-odstotni rasti, Indija pa naj bi beležila 7,4-odstotno krepitev BDP.

Rusko gospodarstvo naj bi se letos skrčilo za 5,5 odstotka, prihodnje leto pa poraslo za 3,5 odstotka. Države Latinske Amerike in Karibskega otočja naj bi letos občutile 5,2-odstotni gospodarski padec, prihodnje leto pa 3,4-odstotno rast.

IMF ocenjuje tudi, da se bo po lanski 0,9-odstotni rasti globalne trgovine z blagom in storitvami ta letos skrčila za 11 odstotkov, prihodnje leto pa porasla za 8,4 odstotka. Šibke bodo ostale cene nafte; povprečna cena, ki je bila lani pri 61,39 dolarja za 159-litrski sod, naj bi bila letos pri 35,61 dolarja, v letu 2021 pa pri 37,87 dolarja.

IMF je sicer opozoril, da bo po koncu pandemije globalno gospodarstvo potrebovalo še več finančnih injekcij, da se pobere iz globokega brezna. Še najbolj učinkovit bi bil koordiniran pristop vseh razvitih držav sveta.