Energetska oskrba: Slovenija je 'v dobri kondiciji'

Slovenija je, ko gre za oskrbo z elektriko in plinom, tako po besedah infrastrukturnega ministra Bojana Kumerja v zelo dobri kondiciji. Obenem pa je minister pozval k nadaljevanju varčevanja z energijo na podlagi priporočil. "To bo dovolj, da bo oskrba vseh sistemov delovala nemoteno naprej," je prepričan, zato o omejitvah ali v skrajni fazi redukcijah ne želi govoriti. Do redukcij bi sicer prišlo šele, ko bi razpadel evropski energetski sistem in bi se prekinile čezmejne povezave, tako da bi se morale države zanesti le na nacionalne sisteme.

Trenutni optimizem krepijo toplo jesensko vreme, izboljšana hidrologija po septembrskih padavinah in zelo dobra povezanost Slovenije v energetsko omrežje EU. Pristojni tako opozarjajo, da je velika razlika med najhujšimi scenariji, na katere se za vsak primer pripravljajo, in dejanskimi razmerami. Če pa bo prišlo do hudega zaostrovanja na ravni EU, se bomo pravočasno prilagodili. "Trenutno pa smo zelo daleč od tega, stvari so pod nadzorom," je dejal minister.

Tudi prvi mož sistemskega operaterja prenosnega električnega omrežja Eles Aleksander Mervar je poudaril, da se omejevanja in redukcij ni bati, če se bomo na ravni EU in tudi v Sloveniji držali dogovorjenega evropskega cilja o 10-odstotnem zmanjšanju porabe elektrike v obdobju med 1. novembrom in koncem marca. Slovenija bo sicer tudi v tem primeru precej uvozno odvisna, a razmere bodo obvladljive.

Mervar je predhodno že opozoril tudi na nevarnost pretiranega prehoda na elektriko za ogrevanje v zimskih mesecih, saj ta lahko ob sočasni rabi resno ogrozi stabilnost sistema, prav tako pa za gospodinjstva ni stroškovno učinkovita. Če pa bo dogajanje šlo v nasprotno smer od varčevanja, bodo potrebni določeni omejevalni ukrepi. "Za zdaj ni nobenega preplaha," je bil jasen. Za skrajni primer hudih motenj v evropskem energetskem sistemu in prekinitve uvoza Slovenija krepi zaloge ekstra lahkega kurilnega olja.

Za zdaj sicer iz ust pristojnih ni slišati načrtov o premiku od prostovoljnega k prisilnemu varčevanju. A obenem velja poziv, da se kljub stabilnim razmeram in državni regulaciji cen ne bi smeli poleniti, ampak bi morali delovati racionalno.

Vlada zato načrtuje tudi vseslovensko akcijo obveščanja glede možnosti prihrankov energije, obenem pa na ministrstvu za infrastrukturo nastaja osnutek novega interventnega zakona. Ta bo v nacionalno zakonodajo prenesel zadnje zakonodajne spremembe na evropski ravni, tudi glede pomoči podjetjem, ob podaljšanju regulacije cen plina in elektrike za gospodinjstva in male poslovne odjemalce do konca leta 2023 - trenutno je ta predvidena do konca avgusta prihodnje leto - pa naj bi prinesel še mehanizem nadomestila škode prodajalcem zaradi državnega posega v cene.

Glede izklopa Termoelektrarne Šoštanj (Teš) iz sistema, ki je bil na predlog Elesa izveden konec tedna in je posledica nezadostnih količin premoga, trenutnih ugodnih cenovnih gibanj na borzah in predvsem želje po varčevanju z energentom za najbolj kritično obdobje zime med sredino januarja in sredino februarja, je Mervar ponovil, da bo naslednje točka odločanja 2. novembra, ko bo po remontu v sistem spet vključena krška nuklearka. Takrat bodo prav verjetno pristojni izklop Teša še podaljšali. Po trenutnem sklepu je podaljšanje možno do konca novembra.

Premogovnik Velenje se sicer spopada s posledicami julijskega stebrnega udara in dodatnih geomehanskih težav minuli teden. Mervar je opozoril, da izkop lignita nikakor ne zadošča za polno obratovanje Teša. V jesensko-zimskem obdobju lahko Teš z vsem odkopom, trenutnimi 180.000 tonami na zalogi in ob uvozu okoli 100.000 ton energetsko primernega premoga z blokoma pet in šest skupaj obratuje na največ 39 odstotkov nazivne moči.

Direktor sistemskega operaterja plinovodnega omrežja Plinovodi Marjan Eberlinc je medtem povedal, da do danes v slovenskem plinskem sistemu niso zaznali nobene motnje ali pomanjkanja na mejnih vstopnih točkah z Italijo, Avstrijo in Hrvaško. Plin teče v vseh smereh, ob tem so Plinovodi nadgradili tudi vstopno točko na meji z Italijo v Šempetru, prek katere lahko zdaj dnevno priteče skoraj 40 odstotkov več plina.

Do konca leta pričakuje tudi potrditev vnovične vzpostavitve dobav plina iz Alžirije preko Italije. Medtem pa tudi ruski plin v Slovenijo za zdaj teče nemoteno. Na Rusijo sicer trenutno odpade le od osem do devet odstotkov vseh dobav plina v EU, v slovenskem primeru je ta delež nekoliko višji.

Skladišča plina v uniji se ob toplem vremenu še vedno polnijo in so skoraj 92-odstotno zapolnjena. V slovenskih sosedah, kjer plin skladiščijo slovenski dobavitelji, so deleži še višji. V avstrijskem Baumgartnu je skladišče praktično polno, v Italiji so skladišča polna 94-odstotno, na Hrvaškem 96-odstotno. Tudi cene plina na borzi so se občutno znižale.

Eberlinc tako napoveduje, da Slovenija v zimskem obdobju ne bo imela primanjkljaja pri dobavah plina. Tudi on pa je izpostavil pomen varčevanja oziroma sledenja cilju za 15-odstotno zmanjšanje porabe plina med novembrom in koncem marca glede na primerljivo povprečje zadnjih petih let.

Avgusta in septembra je bila Slovenija na dobri poti, saj je bila avgustovska poraba za 13 odstotkov manjša kot v primerljivem obdobju zadnjih petih let, septembra pa 10,5 odstotka manjša, pri čemer bi bilo zmanjšanje, če Teš zaradi visokih cen premoga kot energent ne bi uporabljal plina, 15,5-odstotno. Eberlinc verjame, da bo blizu teh ravni tudi v prihodnjih mesecih.