Glavni izziv za Mervarja bo prevzem omrežja od distributorjev

Novoimenovani direktor Elesa Aleksander Mervar med glavnimi izzivi mandata vidi prevzem 110-kilovoltnega sistema od distribucijskih družb, proizvajalcev in neposrednih porabnikov. "To bo začrtalo našo bodočo investicijsko politiko," je dejal.

Sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja bo moral to omrežje, kot predvideva nov energetski zakon, prevzeti odplačno. V Elesu so upali, da bodo del omrežja, tistega, ki je v lasti proizvodnih družb (HSE, Gen Energija in Te-Tol), te pa so v lasti države, dobili z izčlenitvijo, je navedel Mervar, ki je trenutno še namestnik direktorja Elesa.

Tako računajo, da bodo morali za prevzem omenjenega omrežja nameniti okoli 70 milijonov evrov, kar ni problem, večji problem je to, da omrežje ni v najboljšem stanju. Po ocenah iz leta 2010 bi se Elesu stroški letno zaradi zavarovanj in delovne sile (na novo bi zaposlili med 50 in 70 ljudi) povečali med 15 in 17 milijonov evrov letno.

Treba se bo zadolžiti za 100 milijonov evrov

Eles bo moral zato poseči po zunanjih virih financiranja. Zaradi prevzema 110-kilovoltnega omrežja in tudi zaradi drugih naložb, ki so načrtovane do leta 2020, se bo moral zadolžiti za približno 100 milijonov evrov, po Mervarjevi oceni v drugi polovici 2015. Najbolj se nagiba, da bi posojil vzeli pri Evropski banki za obnovo in razvoj in Evropski investicijski banki.

Slovenija ima 2618 kilometrov 110-kilovoltnega omrežja, od tega 1846 kilometrov upravlja Eles. O konkretnih številkah zaradi prevzema bodo v Elesu po Mervarjevih pojasnilih lahko govorili prihodnje leto.

Med cilji je omenil tudi povečanje čezmejnih prenosnih zmogljivosti. Avkcije čezmejnih zmogljivosti so za Eles trenutno ena tretjina prihodkov, drugo so omrežninski prihodki. Eles prihodke iz dražb lahko porablja za prihodnje povečane stroške in  tudi za naložbe v prenosno omrežje, zato so ti prihodki tako pomembni.

Prepričan, da bo kos nalogam

Mervarju se zdi pomembno tudi, da bi Eles prevzel vodilno vlogo na področju oblikovanja strategije elektroenergetskega sistema v Sloveniji. Ta je trenutno v rokah proizvajalcev, v Elesu pa si, kot je dejal, "želimo in znamo prevzeti to vlogo".

Kot velik izziv vidi tudi ureditev medčloveških odnosov v družbi. "Če zamenjaš v enem letu štiri direktorje, ni lahko," je dejal in si zaželel, da bi zaposleni v službo hodili z veseljem. Tako si je za cilj na tem področju postavil izboljšanje komunikacije.

In zakaj se je odločil kandidirati za direktorja, če je še ne dolgo nazaj to možnost izključeval? O tem ga je prepričevalo veliko prijateljev, kot je še poudaril Mervar: "V sebe verjamem. Vem, da to zmorem in znam, družbo poznam in vem, kaj me čaka v prihodnje".

Za Mervarja se je izmed petih kandidatov, ki so izpolnjevali razpisne pogoje, v četrtek odločil nadzorni svet Elesa, ki ga vodi Marjan Ravnikar. Mervar bo štiriletni mandat nastopil 26. oktobra, ko bo tudi odstopil iz nadzornega sveta Slovenske odškodninske družbe.

Do takrat bo družbo vodil začasni zakoniti zastopnik Janez Hrovat, ki je na tem položaju zamenjal Vitoslava Türka. Ta pa je zamenjal Milana Jevšenaka. Za razliko od Jevšenaka, ki je bil v Elesu zaposlen za mandatno obdobje, pa Turk ostaja v družbi. "Türk ima veljavno pogodbo, je zaposlen na Elesu in ima trenutno jasno določeno nalogo," je še pojasnil Mervar.