Nemčija se je znašla na robu padca v recesijo

Umirjanje gospodarske dejavnosti se je začelo že sredi minulega leta, a na koncu je evrsko območje v 2018 vseeno izvleklo 1,9-odstotno gospodarsko rast, celotna EU pa dvoodstotno. To je bilo sicer za 0,5 odstotne točke manj kot v 2017, a obenem enako kot v 2016.

V začetku tega leta se je tudi pod vplivom milejše zime in s tem ugodnejših razmer za gradbeno dejavnost gospodarska dejavnost na četrtletni ravni nekoliko okrepila, a v medletni primerjavi je upadanje dinamike že postalo očitno. Upočasnitev je bilo nato zaznati tudi v drugem trimesečju.

Medletno se tako rast v območju skupne valute približuje enemu odstotku, na ravni celotne EU pa je pod vplivom hitreje rastočih gospodarstev v srednji in vzhodni Evropi nekoliko višja. Takšne nekje so tudi napovedi najbolj relevantnih ustanov za celotno leto.

So pa te napovedi v luči trenutne močno povečane negotovosti v svetu, ki jo krepijo predvsem kitajsko-ameriške trgovinske napetosti, nepredvidljiva protekcionistična politika ZDA, geopolitično merjenje mišic na Bližnjem vzhodu in pa tudi nejasnost glede načina izstopa Združenega kraljestva iz EU, na precej trhlih temeljih.

V primeru dodatne krepitve teh negativnih dejavnikov ali večje globalne zaostritve se lahko zelo hitro poslabšajo. Nekatere države, npr. Italija, pa se ob tem že dlje časa soočajo tudi z internimi težavami in politično nestabilnostjo, zaradi česar že leta gospodarsko stagnira in je tudi zdaj na robu recesije.

Trenutni ne preveč naklonjeni globalni okvir občuti predvsem Nemčija kot eden največjih svetovnih izvoznikov v absolutnem smislu in izvozno najbolj intenzivno veliko svetovno gospodarstvo. V Nemčiji se je BDP po prvi oceni v letošnjem drugem četrtletju glede na predhodne tri mesece skrčil za 0,1 odstotka, s čimer so se izpolnile napovedi analitikov o upadu. V medletni primerjavi se je BDP okrepil za 0,4 odstotka.

Njen izvozni sektor, kjer prednjačijo avtomobilska, strojna in kemijska industrija, posledice stalnih groženj, preobratov in napetosti v obliki upada naročil, zmanjšane proizvodnje in predvsem močno poslabšanega razpoloženja med podjetji občuti že dobro leto dni. Ob tem je nemški avtomobilski sektor tudi sredi velikega prestrukturiranja v smeri električne mobilnosti.

Občutno poslabšanje v izvoznem sektorju na drugi strani kompenzirajo bistveno ugodnejši trendi na strani domače potrošnje in investicij. Nemčija je namreč po večletni trdni gospodarski rasti in skoraj 20 letih dobrih gospodarskih rezultatov, ki jih je za krajši čas prekinila le zadnja svetovna finančna in gospodarska kriza, še vedno v zelo dobri gospodarski kondiciji. Javne finance so zdrave, prav tako je ob izjemni nizki brezposelnosti zelo ugoden dohodkovni položaj nemških gospodinjstev.

Največje evropsko gospodarstvo na tak način lahko blaži posledice globalne negotovosti, a se mu glede na tekoče podatke zelo verjetno v tretjem četrtletju ne bo uspelo izogniti padcu v blažjo recesijo. Kako hitro se bo dinamika izboljšala, bo odvisno predvsem od razvoja globalnih dogodkov.

Za zdaj napovedi za Nemčijo po letošnji upočasnitvi rasti na raven okoli 0,5 odstotka v 2020 predvidevajo vnovično rast nad enim odstotkom. Vendar pa bi se ob večjem poslabšanju mednarodnega konteksta tudi to lahko hitro spremenilo.

Nekatere analize, ta teden jo je npr. objavil münchenski inštitut Ifo, ocenjujejo, da bi Evropa lahko kratkoročno imela celo koristi od kitajsko-ameriškega merjenja moči, vendar pa bi se njen položaj v primeru sprožitve globalne krize in velikega padca gospodarskega zaupanja ob zaostritvi trgovinske vojne močno poslabšal.

Evropa se namreč nahaja v navzkrižju interesov med svojim najpomembnejšim gospodarskim partnerjem ZDA, ki pod vodstvom trenutnega predsednika Donalda Trumpa nima nobenih zadržkov do groženj zaveznikom, kot je EU, in sprožanja trgovinskih sporov z njimi, ter drugim najpomembnejšim Kitajsko, s katero pa ima tudi precej odprtih gospodarskih front.

Posledice občuti tudi Slovenija

Posledice te velike globalne igre občuti tudi Slovenija kot izjemno odprto izvozno usmerjeno gospodarstvo. Podatki o gospodarski rasti v drugem letošnjem četrtletju bodo znani konec meseca, a za zdaj znane informacije in analize ne kažejo na to, da bi se dogajalo kaj hujšega kot že napovedano postopno umirjanje gospodarske rasti na raven okoli treh odstotkov.

Dogajanje v Nemčiji, še posebej v avtomobilski industriji, ima po medijskem pričevanju iz nekaterih podjetij že vpliv na zmanjšanje naročil in v nekaterih primerih tudi na večje cenovne pritiske pri slovenskih avtomobilskih dobaviteljih in z avtomobilsko industrijo povezanih panogah, ki predstavljajo pomemben steber slovenskega izvoznega gospodarstva.

A podatki o izvozu za prvo polletje kažejo, da je izvoz v članice EU, ki predstavlja tri četrtine celotnega izvoza, ob skoraj 10-odstotni skupni rasti izvoza v prvem polletju medletno narasel za 6,9 odstotka. Kljub umirjanju največjega evropskega gospodarstva se je najbolj povečal prav izvoz v Nemčijo, je ta teden v najnovejši publikaciji o gospodarskih odnosih s tujino poudarila Banka Slovenije. Je pa bilo samo junija že zaznati medletni upad izvoza v druge članice EU, predvsem pri cestnih vozilih.

Izvoz v Nemčijo je sicer v polletju predstavljal nekaj manj kot 20 odstotkov vsega slovenskega izvoza, tako da je najpomembnejša slovenska trgovinska partnerica pomemben dejavnik. A nekatere analize govorijo, da Slovenija vendarle ni tako odvisna od največjega evropskega gospodarstva.

Časnik Delo je tako ta teden navedel izsledke lani objavljene študije raziskovalcev Banke Slovenije Milana Damjanovića in Biswajita Banerjeeja, ki je pokazala, da je slovenski izvoz merjeno po dodani vrednosti, ki jo ustvarimo v Sloveniji in je torej v procesu proizvodnje ne uvozimo od drugod, precej bolj razpršen in v tem smislu bolj robusten.

Velik del izvoza v evrske države predstavljajo deli ali polizdelki oz. tisti končni izdelki, kjer Slovenija predstavlja le vmesno proizvodno fazo. Pri izvozu v nekatere članice EU iz srednje in vzhodne Evrope ter v države zunaj unije pa pomembnejšo vlogo igrajo končni izdelki, kjer je več dodane vrednosti ustvarjene v Sloveniji. Tak primer je farmacevtska industrija.

Izziv za slovensko gospodarstvo

Kljub temu predstavlja poslabševanje gospodarskih razmer v Evropi in svetu, še posebej če bo dobilo večje razsežnosti, za slovensko gospodarstvo izziv. Vendar pa so analitiki v medijih v zadnjih dneh opozarjali, da so slovenska podjetja v celoti gledano po ekscesih v času pred zadnjo krizo danes v bistveno boljši finančni in poslovni kondiciji. Prav tako veljajo slovenski izvozniki za zelo prilagodljive, kar so v preteklosti že pokazali. Tisti, ki pa se ne bodo znali hitro obrniti ali pa se po krizi niso finančno utrdili, pa bodo v težjem položaju.

V vsakem primeru pa bo izpostavljenost Slovenije na negativne globalne trende manjša s tem, ko bo naraščala dodana vrednost slovenskega izvoza. To je dejansko eden od ključnih ciljev slovenskega gospodarstva, katerega uresničitev pa bo tudi ob ustrezni ekonomski politiki države terjala povečane naložbe v raziskave in razvoj ter uvajanje novih tehnologij in izdelkov.