Zakaj nekateri nimajo težav dobiti delavcev?

Vsemogočnost je nevarna 

Z Markom Lukićem smo se dobili v pisarni, res ne veliki, pravzaprav zelo majhni, a še ta ni njegova, saj se, pravi, seli. Marsikdo bi za managerja leta, dobitnika prestižne nagrade Združenja Manager, pričakoval drugače. 

"Pri športu, ko ti gre najboljše, sploh v alpinizmu, sem imel zlato pravilo, in sicer, da se takrat ustavim. Ko dobiš v plezanju občutek vsemogočnosti, si samo en korak od katastrofe," razlaga Lukić, nekdanji vrhunski plezalec. Ne le nevaren občutek v športu, ampak tudi v poslu. "V plezanju napake niso dopustne, ker se lahko končajo slabo, v poslu je na nek način zelo podobno," je prepričan. In dodaja, da te, ko ti gre dobro, vsi trepljajo po ramenih, zato je izredno pomembno, da ne izgubiš samorefleksije in ostaneš skromen. 

Kot perfekcionist v športu je poskušal to biti tudi v poslu. Na naše vprašanje, ali je danes še slabe volje in ima pokvarjen dan, če ni vse stoodstotno, odgovarja, da pridejo tudi taki dnevi, ampak da poskuša ozavestiti, da ni več v vrhunskem športu, kjer se išče stoodstotnost.

100 hiš na leto 

Vodenje Lumarja je od očeta prevzel pred petnajstimi leti. Danes je v podjetju zaposlenih 96 ljudi, ki na leto izdelajo 100 montažnih hiš. Prva pasivna hiša, prva plus energijska hiša, prva certificirana slovenska aktivna hiša so samo nekateri preboji Lumarja, ki je danes vodilni proizvajalec montažnih hiš pri nas. Lukić z zaposlenimi ne sledi trendom, ampak jih postavlja. Najtanjša nosilna stena brez lepil je zadnja inovacija. Zanjo so dobili zlato nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za inovativnost. Pomembnost inovacije pa so prepoznali tudi v tujini. "V Berlinu smo bili letos med 500 podjetij izbrani med 17 najboljših, skupaj s Toyoto in podobnimi," razlaga ponosno Lukić. Temu primerni pa so tudi rezultati. Zaradi upada naročil na nemškem trgu in v Avstriji, kjer ima Lumar hčerinsko družbo, imajo nekatera podjetja za razliko od Lumarja velike probleme. 

"Gre nam odlično, komentira Lukič letošnje poslovanje, kljub temu da bo letos 3 odstotke manj prihodkov kot v lanskem letu, in sicer približno 29,5 milijona evrov." Dobiček bo podoben kot lanski, približno 2,7 milijona evrov. Dodana vrednost na zaposlenega je v Lumarju približno 82.000 evrov, kar je dva in polkratnik, kolikor dosegajo podjetja v tej branži. 

Rezultati pa bi bili lahko še boljši, če bi lahko delali s polnimi zmogljivostmi. "Pogodbe imamo za več kot leto in pol, a imamo konstantno težavo s tem, kaj bomo delali čez tri mesece." Lukić za to krivi dolgotrajno pridobivanje gradbenih dovoljenj. Kot pravi, traja vsaj eno leto, da jih kupci hiš pridobijo. Postopki njihovega pridobivanja pa se celo podaljšujejo, je kritičen.  

Za podjetje pomembna je tudi trajnostna naravnanost. "Zato smo se že pred leti umaknili z nemškega trga, ker enostavno ni združljivo z našimi trajnostnimi zavezami. Ne moremo reči, da imamo trajnostni produkt, pa ga peljemo tisoč kilometrov stran. Veliko bolj smo se zato osredotočili na bližnje trge, to je trge Slovenije, Avstrije, kjer imamo tudi podjetje z lastno blagovno znamko," pojasnjuje razloge umika z nemškega trga. 

Med stroji že kot šestletnik  

Robert Medle, lastnik in direktor družinskega podjetja Roletarstvo Medle, je dobil letos kar dve pomembni nagradi. Najprej je kot podjetnik leta postal nagrajenec Obrtne zbornice Slovenije, pozneje je prejel še nagrado Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. 

Z velikim žarom hodi po podjetju, v katerem sta glavna proizvoda rolete in žaluzije.  Pohvali se, da zna danes upravljati z vsakim strojem.  "Z bratom sva rasla med stroji," razlaga. Šest let je bil star, ko sta se z bratom smukala po proizvodnji, ki jo je imel oče doma. 

 Ponosen je na digitalizacijo, na rast podjetja, ki ima danes 200 zaposlenih in sodi med velika podjetja. Vodenje družinskega podjetja je prevzel pri 32-ih letih, od takrat ga je pripeljal do vrha, do velikega proizvajalca predvsem rolet in žaluzij.  Letošnji prihodek bo 45 milijonov evrov, dobiček nekoliko manjši, a so v podjetju kljub temu zelo zadovoljni ob dejstvu, da je, kot pravi Medle, prodaja v gradbeništvu padla za približno 20%. 

Pomembni trgi za Roletarstvo Medle so trgi bivše Jugoslavije, Avstrije, Nemčije, Švice. Nemška kriza se jih, razlaga Medle, ni dotaknila, se je pa tam gradbeništvo zelo ustavilo. Na ta trg sicer ne izvažajo neposredno, ampak prek kupcev njihovih izdelkov. "Zelo jamrajo, zelo jamrajo," pravi Medle o razmerah na nemško govorečih trgih.

Pomemben kazalec uspešnosti podjetja je tudi dodana vrednost na zaposlenega, ki je bila v letošnjem letu v Roletarstvu Medle 85.000 evrov bruto. 

Eden od razlogov za uspešnost podjetja so njegove odločitve, povezane z dobičkom. "Ves dobiček puščam v podjetju, vlagamo v nove tehnologije, prostore," pojasnjuje Medle in pokaže na prvi paket nove linije, najsodobnejše, ki je prispela v teh dneh v podjetje. Gradijo skladišče, s katerim bodo za več kot dvakrat povečali prostore za skladiščenje, v načrtu imajo še novo halo, vendar tehnične podrobnosti oziroma kaj bo v njej, še ne razkriva. Letos so namenili za naložbe pet milijonov evrov, prihodnje leto jih nameravajo osem.

Ni pa Medleta nikoli zamikalo, da bi se lotil še česa drugega kot izdelovanja rolet, žaluzij.  "Nekateri podjetniki investirajo v druge biznise, v gostinstvo, v gradbeništvo, jaz želim obdržati fokus in investirati le v svoj posel, to je tisto, kar najbolj znam."

Trajnostna naravnanost je še en vidik uspešnosti Roletarstva Medle. Embalažo iz plastične folije so zamenjali s kartonskimi, minimalno plastičnimi povratnimi paletami. S sončno elektrarno proizvedejo več elektrike, kot jo porabijo. Imajo pet električnih vozil, trenutno kupujejo električni tovornjak. 

Tobogan, namizni tenis, vinska klet 

V visokotehnološkem podjetju Intera s Ptuja, ki ima 48 zaposlenih, večinoma programerjev, je čutiti veliko sproščenost. Glasba, vonj po kavi, v bližini dva igrata namizni tenis, iz zgornjega nadstropja se je eden od zaposlenih spustil po toboganu naravnost pred našo kamero. Trudimo se, da bi se zaposleni počutili čim bolje, nam razlaga direktor in solastnik Intere Peter Ladič. S partnerjem sta obiskala veliko start upov, da bi na Ptuj prinesla najboljše prakse. Danes je v stavbi, kjer deluje podjetje, vse premišljeno, dobro načrtovano. Tudi stene, na katere je mogoče pisati, v podjetju se rojeva namreč veliko idej, ki jih je treba čim prej zapisati. 

Prijazno je podjetje tudi do zaposlenih, ki imajo otroke. V skupnem prostoru je del namenjen tudi igralnici. Vidimo igrače, knjige, vse za to, da bi otroci, ki pridejo iz šole, lažje počakali na starša, ki še ni zaključil z delom. 

Nadstropje nižje je fitnes, dobro obiskan, pove Ladič. "Petkrat na teden so v njem skupinske vadbe pod strokovnim vodstvom, ki jih plača podjetje. Imamo pa dogovor, da zaposleni ne prihajajo  sem med 9. in 15. uro, ko delajo." 

Pa zeliščni vrt, Zen soba za jogo, brez težav kdo pripelje v službo hišnega ljubljenčka. Da se zaposleni dobro počutijo, skrbi psihologinja v Interi Monika Ficjan, na katero se lahko zaposleni obrnejo tudi, če imajo čisto zasebne težave. "Z ljudmi se je treba pogovarjati, jih poslušati, tudi če gre za družinske izzive," je prepričan direktor Ladič. 

Ne preseneča torej, da je Intera kot najboljši zaposlovalec  že tretjič med malimi podjetji dobila nagrado Zlata nit, projekt Dnevnika.

Filozofija podjetja, v katerem razvijajo sodobne spletne in mobilne aplikacije za boljše poslovanje, npr. za vodenje poslov, zaposlenih, upravljanje s kupci, je, pojasnjuje Ladič, da ne rastejo za vsako ceno. "Želimo delati stoodstotno, vendar ne želimo rasti za vsako ceno."  Pomembna vrednota zaposlenih je odgovornost. Do sebe, do svojih sodelavcev in do strank. In ta odgovornost, slišimo v podjetju, se kaže tudi v tem, da se zaposleni trudijo, da pri svojem delu naredijo čim manj napak. "Če sem jaz površen, se bo to nekje drugje poznalo, nekdo drug bo moral za mano popravljati, zato poskušamo to čim bolj zmanjšati." 

Kriza kot priložnost 

Kriza je za Intero priložnost. Ko so podjetja v težavah, iščejo pomoč, optimizacijo, kar je za Intero priložnost. Mi smo tukaj izjemno močni, znamo pomagati podjetju, da optimizirajo svoje poslovne procese. Naročnike imajo po celi Evropi, pa tudi v Aziji, Ameriki, Kanadi. Letošnji prihodek bo od 3,1 do 3,2 mio. evrov, rast bo od 12 do 15 odstotna. Dodana vrednost na zaposlenega je med 45.000 do 50.000, ni pa še znana višina letošnjega dobička.

Tudi najboljši težko dobijo delavce? 

V letu 2024 je bila povprečna bruto plača v Lumarju 2.814 evrov bruto, kar je, pravi direktor Lumarja Lukić, 20 do 30 odstotkov nad povprečjem v branži. Če imajo na enem ali dveh delovnih mestih kader, ki ga težko dobijo, pa sicer težav pri iskanju zaposlenih nimajo. Kvalitetne kadre sicer vedno iščejo. "Tudi če jih v tem trenutku ne potrebujemo, jih bomo pa morda že jutri." 

Se pa časi ekstremno spreminjajo, še nekaj let nazaj je bilo v  gradbeništvu, razmišlja Lukić, kadra dovolj, danes pa je ljudi, ki so pripravljeni delati naporno, težko fizično delo zunaj na gradbišču, vse manj. Zato jih je potrebno motivirati, in kako to počnejo v Lumarju? "Eden od vidikov motivacije je sigurno tudi to, da ob zelo jasnem sistemu napredovanj, zelo jasnem plačnem sistemu, ki je transparenten, nagrajujemo sodelavce vedno tudi z maksimalnim regresom, maksimalno božičnico oziroma nagrado za uspešnost." Računajo, da bo  letos med 2.300 in 2.400 evri bruto. 

Tudi v  Roletarstvu Medle nimajo težav z zaposlovanjem. "Smo kar na dobrem glasu v okolici, je pa res, da moramo veliko delati, zelo veliko naredimo za zaposlene," pravi Medle in dodaja, da ni vse v plači. "Imamo prijazni delovni čas, večina zaposlenih dela samo v dopoldanskem delovnem času, pa so zraven še športni dnevi, timbildingi pa brezplačni dodatni odmori, vsakodnevno sadje." Povprečna plača v podjetju je približno 2.600 evrov bruto, nagrada za poslovno uspešnost bo približno 2.300 evrov bruto. 

In kako je z iskanjem kadrov v letošnjem najboljšem zaposlovalcu Interi, kjer višine povprečne plače v skladu z internimi dogovori ne razkrivajo? Vedno se je treba potruditi za dober kader, razlaga direktor Ladič. "To ne pomeni, da dobimo kadre enostavno, ampak da zelo, zelo veliko delamo z ljudmi, za naše zaposlene, za naše bodoče zaposlene."  Koliko bo letos znašala božičnica, 13. plača ali nagrada za poslovno oziroma delovno uspešnost v Interi? "Tega podatka še nimamo, ker je nagrada odvisna od zaključka leta." Ladič pa napoveduje, da bo od 1.000 do 1.500 evrov bruto.

Slovenska podjetja med bolj inovativnimi

Svetovna organizacija za intelektualno lastnino (WIPO) je objavila Globalni inovacijski indeks za leto 2024. Glede na svojo majhnost Slovenija še vedno zaseda visoko 34. mesto med 133 državami. Najbolje je ocenjena na področju človeškega kapitala in raziskav, kjer je na 24. mestu. 

Gospodarski minister Matjaž Han je prepričan, da slovenska podjetja uspešno zasledujejo cilj biti konkurenčna na globalnem nivoju. "Se je pa potrebno zavedati, da imajo različni sektorji različne izzive: na eni strani beležimo porast investicij in poslovanja na področju farmacije in biotehnologije, IKT, vesolja, na drugi strani pa mešane scenarije, vezane na avtomobilsko industrijo, ki vključujejo tako tehnološke izzive, stroškovno optimizacijo in spremembo dobaviteljskih verig." Na splošno Han ocenjuje, da so naša podjetja dobro pripravljena. "Naslavljajo relevantne izzive in pripravljajo ustrezne rešitve. Na ta način izzive uspešno rešujejo, pri tem pa jim pomagajo tudi naši podporni ukrepi in politike." 

Prihodnje leto višja rast prihodkov

Bojan Ivanc, vodja analitske skupine Gospodarske zbornice Slovenije, ocenjuje letošnje leto v primerjavi s predhodnima precej manj dramatično, predvsem se je umirila inflacija umirila. Na drugi strani se je umirilo tudi izvozno povpraševanje, podjetja so zato beležila precej nižjo rast prihodkov kot v preteklih letih. 

"Prihodnje leto pričakujem ponovno rast prihodkov, višjo kot v letošnjem letu, tudi industrijske proizvodnje, pričakujem v bistvu nižjo stopnjo varčevanja naših gospodinjstev, kar bi moralo povečati prodajo na domačem trgu," pravi Ivanc, ki pričakuje preobrat tudi pri izvoznem povpraševanju. "Če je bila v letošnjem letu rast izvoza blaga realno gledano zelo nizka, približno odstotek do dva, menim, da bo naslednje leto ta nekoliko višja."