Veste, kaj jeste?

Operacijo je vodila Europolova organizacija OPSON, posebej specializirana za lov na ponarejena in podstandardna živila in pijačo na evropskem trgu, ki je v aferi z olivnim oljem aretirala 24 oseb in opravila 20 hišnih preiskav. Prve ugotovitve kažejo, da je "naoljena" tolpa, kot so člane združbe imenovali pri Europolu, z dodajanjem barvil in drugih snovi navadnemu sončničnemu olju delovala v Italiji in Nemčiji. Pretežno italijanska združba je s prevaro letno zaslužila okoli osem milijonov evrov, pri tem pa oškodovala več milijonov ljudi.

Afera poljsko meso

O negativnih učinkih na zdravje v primeru ponarejenega olivnega olja preiskovalci (še) niso poročali, so jih pa odkrili v aferi s poljskim mesom, ki je januarja letos pretresla tudi slovensko javnost. Poljski preiskovalni novinarji so s skritimi kamerami posneli klanje hudo bolnih krav, ki so jih vlekli po tleh, z njihovih teles odstranjevali tumorje, meso pa nato prodajali kot zdravo.

Uprava za varno hrano je poostrila nadzor nad vsemi pošiljkami mesa iz Poljske in pri dveh vzorcih kebaba odkrila salmonelo in vsebnost veterinarskega zdravila ketoprofen. Inšpektorji so mesni pripravek za kebab odstranili, poljski proizvajalec pa je iz Slovenije umaknil 12 ton domnevno spornega mesa.

Za politiko varne hrane je EU v zadnjem desetletju odštela 3,3 milijarde evrov, od tega 2,2 milijarde za programe izkoreninjenja posameznih bolezni. Prehranska industrija je sicer drugi največji sektor v EU: zaposluje več kot 48 milijonov ljudi in letno ustvari približno 750 milijard evrov. Kako je torej mogoče, da se tovrstne afere še vedno dogajajo? In kako (ne)oporečno hrano v resnici jemo?

Od kmetije do vilic

Država članica lahko zaradi prostega pretoka blaga brez posebnih omejitev prodaja v vseh preostalih državah EU, zaradi česar je konkurenca močnejša, kot če bi hrano prodajali samo v državi njenega izvora. Posledično je ponudba hrane večja, cene pa nižje, za ohranjanje kakovosti in varnosti živil so tako nujno potrebni vseevropski predpisi.

Poleg zakonodaje EU pa lahko posamezna država predpisane standarde še zviša in zakonsko uredi. Denimo, vzpostavitev zgornje meje vrednosti za transmaščobne kisline v živilih neživalskega izvora, ki smo jih aprila uveljavili v Sloveniji.

Za varnost, kakovost in pravilnost označevanja, so, kot opozarjajo na Upravi za varno hrano, primarno odgovorni nosilci živilske dejavnosti. Njihovo doslednost pa nadzirajo nadzorni organi držav članic. Za nadzor v Sloveniji skrbi 284 uradnih veterinarjev, inšpektorjev za hrano in fitosanitarnih inšpektorjev, za nadzor nad prehranskimi dopolnili in materiali, ki prihajajo v stik z živili in izvirsko vodo, pa skrbijo še inšpektorji zdravstvenega inšpektorata.

Sledljivost kot osnova varne hrane

Slovenskega izvora je manj kot polovica hrane, okoli 40 odstotkov, ki jo potrošimo, zato je za večjo varnost izjemnega pomena sledljivost. Sledljivost živih živali ter hrane in krme živalskega izvora zagotavlja računalniški veterinarski sistem TRACES. Sistem povezuje veterinarske inštitute v EU in zunaj EU ter omogoča veterinarskim službam hitro posredovanje, ko se pojavi nevarnost za zdravje. Po potrebi proizvode takoj umaknejo iz trgovin.

Zahteve EU glede sledljivosti izdelkov določajo tudi, da morajo imeti govedo, prašiči, ovce in koze vseživljenjski identifikacijski žig. Ta veterinarskim službam omogoča, da ob morebitnem izbruhu bolezni natančno ugotovijo gibanje živali. Vse žive živali in velike količine proizvodov živalskega izvora morajo biti ob vstopu v EU opremljene z veterinarskim spričevalom, ki ga izda uradni veterinar in ki potrjuje, da živali oziroma proizvodi izpolnjujejo osnovne zahteve EU glede zdravja živali.

Največ higienskih napak

V Sloveniji imamo več kot 15 tisoč gostiln, bistrojev, okrepčevalnic in okoli 1.500 pekarn in slaščičarn. Inšpektorji Uprave za varno hrano jih letno naključno pregledajo okoli 2 tisoč, stanje pa je vsako leto približno enako. Tretjina pregledanih gostinskih lokalov ima težave, predvsem s higieno, leta 2017 so 36 gostiln in 9 pekarn oziroma slaščičarn morali celo začasno zapreti. Na seznamu najpogostejših kršitev pa umazanija, stara hrana, v najhujših primerih tudi mišji iztrebki, a vseh gostiln in pekarn ne gre metati v isti koš, večina je še vedno zgledno urejena.

Podatkov, kam ugotovitve inšpektorjev uvrščajo Slovenijo na evropski lestvici, Uprava za varno hrano nima.

Salmonela – bolezen sodobne Evrope

EU je z ukrepi pripomogla, da se je v zadnjih 10 letih število goveje spongiformne encefalopatije (BSE), bolj znane prionske bolezni, ki prizadene osrednje živčevje in se lahko prenese tudi na človeka, z 2.124 primerov letno znižalo na 18. Poleg kampilobakterioze, ki povzroča akutno vnetje prebavil, in listerioze, bakterije, ki lahko povzroči tudi sepso – zastrupitev krvi, pa med najbolj pogostimi okužbami v EU ostaja salmonela, letno več kot 100.000 ljudi.

Z uvedbo programov nadzora nad salmonelo pri jatah perutnine se je med letoma 2007 in 2011 število obolelih za salmonelozo zmanjšalo za 60 odstotkov.

Slovenci pod evropskim povprečjem

Slovenska gospodinjstva za nakup hrane in brezalkoholnih pijač v povprečju porabijo dobrih 14 odstotkov zaslužka in se v primerjavi z drugimi članicami EU uvrščajo v spodnjo polovico povprečja. Največ, več kot četrtino mesečne plače, za hrano namenijo Romuni, najmanj, 8 odstotkov, pa Britanci. Najdražja hrana v EU je na Danskem, najcenejša na Poljskem.

Hrana – tihi ubijalec

V Evropski uniji je pet od sedmih največjih dejavnikov tveganja za zgodnjo smrt povezanih s tem, kar pijemo in jemo – visok krvni tlak, holesterol, indeks telesne mase, nezadostno uživanje sadja in zelenjave in prekomerno uživanje alkohola. Za javnozdravstvene ukrepe EU ni pristojna, temveč polno odgovornost nosi vsaka država zase. Za nekatera živila, namenjena posebnim skupinam prebivalstva, denimo, dojenčkom in majhnim otrokom, pa kljub temu veljajo natančnejša pravila glede hranilne vrednosti in informacij za potrošnike.