"Tisti verniki, ki so bili danes na pogrebu papeža Frančiška, bi si seveda želeli, da bi Frančiška zamenjal Frančišek. Je pa res, da v Cerkvi ponavadi predvsem velja pregovor, da po debelem papežu pride suh. In verniki se bojijo, da bi zdaj odprtega, progresivnega papeža zamenjal nekdo, ki bi bil bolj konzervativen in ki bi cerkev nekako spet nekoliko bolj zaprl. Takšen primer se je v končni fazi zgodil pred 20 leti, ko je papeža Janeza pavla II., zelo odprtega in ljudskega človeka zamenjal papež Benedikt XVI., ki je bil nekoliko bolj konzervativen. A mislim, da mnenje vernikov kakšnega velikega vpliva na konklave ne bo imelo, novega papeža bodo izbrali kardinali. Verniki vseeno upajo, da jih bo bolj kot politika vodila volja Svetega Duha," je za oddajo 24UR iz Vatikana poročal Marko Gregorc.
Po vsakem štetju zažgejo glasovnice
V studiu je Jure Tepina nato razložil, kako poteka izbor novega papeža.
Nikoli ne bomo izvedeli uradnih rezultatov, izvedeli bomo samo, kdo je imenovan. Še glasovnice zažgejo po vsakem štetju. Kardinali elektorji - teh je 135, saj lahko volijo le mlajši od 80 let - imajo lahko največ štiri volitve na dan, so pa zapriseženi molku.
Edino, kar zares vemo, je, da bo imel pokojni papež Frančišek tudi po smrti velik vpliv na konklave. Ko analiziramo, vidimo, da je bila jasna agenda Frančiška, da razdeli vpliv kardinalov. Usmeril ga je stran od Rima, stran od Evrope, kjer je tradicionalno bila ta moč Rimskokatoliške cerkve.
V primerjavi s konklavom 2013 je prav Evropa izgubila največje število elektorjev. Takrat jih je bila več kot polovica z Evrope, danes le 39 odstotkov. Azija je skoraj podvojila svoj vpliv z devetih na 17 odstotkov, več jih je tudi iz Afrike, Južne Amerike in Oceanije. Papež Frančišek je poskrbel, da bodo o novem papežu odločali kardinali iz 72 držav, nazadnje so izbirali kardinali iz 48 držav.
Tu se resno vidi vpliv Frančiška tudi po njegovi smrti - od 135 kardinalov elektorjev jih je Frančišek imenoval kar 108, torej 80 odstotkov kardinalov, ki bodo odločali na konklavih o nasledniku, je zahvalnih prav Frančišku.
Ti se bodo zdaj zaklenili v Sikstinsko kapelo - od tod tudi ime konklava, pod ključem - in izbirali med preferiti - tistimi, ki imajo največ možnosti. Favoritov imamo kar nekaj.
Kardinal Pietro Parolin je bil denimo rojen v Benečiji in je že od leta 2013 državni tajnik Svetega sedeža. Madžar Peter Erdo bi pomenil bolj konzervativno izbiro, ne pozabimo na pregovor, da je po vsakem debelem papežu suh papež, kar govori o menjavi smeri, bolj liberalno izbiro bi pomenil kardinal Antonio Tagle s Filipinov, špekulira se o Italijanu Matteu Zuppiju, vodji italijanske škofovske konference, ki zagovarja vključenost istospolnih parov in drugih verstev, omenja se tudi kardinal Pierbattista Pizzaballa, latinski patriarh Jeruzalema ... a vse to so samo špekulacije.
Ničesar ne bomo vedeli, dokler se ne bo pokazal beli dim nad Sikstinsko kapelo in ne bomo slišali besed: Habemus Papam (Imamo papeža).
Težišče se očitno seli proti Aziji
Sestava kardinalskega zbora, ki bo izbiral novega papeža, je po besedah ljubljanskega pomožnega škofa Antona Jamnika zgodovinsko najbolj raznolika doslej glede na geografsko poreklo, kulturne značilnosti in starost.
Ko je govora o potencialnem nasledniku, ki bi nadaljeval smer Frančiškovega pontifikata, se težišče očitno seli proti Aziji. Jamnik je poudaril, da je Frančiškov pogled usmerjen proti manjšim državam, še posebej v Azijo, kar je razvidno tako iz njegovih zadnjih imenovanj kardinalov kot tudi iz načrtovanih in izvedenih potovanj. Med zadnjimi obiski sta bili Indonezija in Papua Nova Gvineja, želja pa je bila tudi obiskati Vietnam, kjer opaža visoko stopnjo živahnosti krščanstva v tej regiji. Tudi na Kitajskem raste število vernikov. Posebna pozornost se posveča diplomatskim odnosom, kar dokazujejo telegrami papeža predsedniku Kitajske ob preletu kitajskega zračnega prostora.
Med potencialnimi favoriti za novega papeža se pogosto omenja nadškof Antonio Tagle iz Manile. Ta bi sledil smernicam papeža Frančiška in kot je izpostavila sestra Mojca Šimenc, si mnogi v Cerkvi želijo nadaljevanje prenosa evangelija v vsakdanje življenje na način, ki ga je utrdil Frančišek.
Celoten pogovor v studiu si lahko ogledate v priloženem videoposnetku.
