Tristan Rigler, klinični psiholog in sodni izvedenec, je dejal, da informacije o tem, da so bile v zemljiško knjigo za premoženje družine osumljenega februarja vnesene spremembe, vzbujajo sum, da je pri umorih šlo po eni strani za namerno, po drugi strani pa za impulzivno dejanje. "Če si predstavljamo, da je nekdo to pripravljen izvesti samo zaradi dediščine oziroma materialnih stvari, je to dejanje še bolj grozovito. A imamo bistveno premalo informacij, da bi vedeli, kaj se je takrat dogajalo v njegovi glavi oziroma kaj se je dogajalo pred tem," je dejal Rigler. Dodal je, da ne smemo izključiti možnosti, da gre za duševno motnjo. Vemo namreč, da je bil sprejet na enoto forenzične psihiatrije v Mariboru. "Zame je bila pomembna informacija, da se je v zadnjem času njegovo vedenje spremenilo. Že prej so ga sicer opisovali kot vase zaprtega, umaknjenega, ta detajl o spremembi pa je pomemben, ko govorimo o možnosti razvoja duševne motnje," je razložil psiholog.
Kot nenavadno je izpostavil, da je po teh umorih sam poklical policijo in grozil še naprej. "Če spremljamo sosledje dogodkov v drugih takih primerih, je pri nas zelo običajno, da storilec nato pokonča še sebe," je dejal Rigler. Dodal je, da grozovit način umorov kaže na čustven naboj zločinov, na maščevalnost in da je šlo za nekaj zelo osebnega, po drugi strani pa "odraža tudi bizarno noto, ki je že v domeni psihiatrije".
Glede tega, da o osumljenemu nihče ni imel povedati nič slabega, Rigler pravi, da je to pogosto v tovrstnih primerih. "Ko je šlo za kakšne grozovite morilce, je večina okolice govorila, da je bil prijazen in da je vedno pozdravljal. V tem primeru slišimo, da je šlo za stabilno in urejeno družino. Za slovensko kulturo je zelo specifično, da mora družina navzven delovati urejeno, zmeraj obstaja ta strah: ’Kaj bodo pa sosedi rekli?’ Kaj se dogaja za štirimi stenami, pa je ponavadi nekaj popolnoma drugega. Navzven pa mora družina delovati brezhibno, in ravno ta brezhibnost deluje kot prekletstvo za nas Slovence. Navzven moramo delovati prijazni, skoraj pokorni, to pa dolgoročno človeka lahko stre," je o specifiki slovenske kulture spregovoril psiholog. Osebo, ki čustva neprestano tlači, pa lahko imenujemo kar tempirana bomba, je dodal. "Vprašanje je, koliko bo prenesla ta frustracijska toleranca, in kaj bo, ko pride do eksplozije. V kakšnem ekstremu se bo to pokazalo, pa je odvisno od primera," še pravi.
Odvetnik Kovačič Mlinar je dejal, da obstaja možnost, da bi sodišče, če bi tožilstvo to predlagalo, prvič v zgodovini obstoja dosmrtne kazni v slovenski zakonodaji to kazen tudi izreklo. "Iz teh informacij, ki jih trenutno poznamo, so izpolnjeni vsi ti pogoji – gre za več žrtev, posebne okoliščine ob izvršitvi tega kaznivega dejanja … Če bi storilec bil spoznan za prištevnega, bi se sodišče lahko odločilo tudi za to najstrožjo obliko kazni," je dejal odvetnik. To, da se 24-letnik za zdaj brani z molkom, po njegovih besedah zaenkrat ne pomeni prav nič. "Lahko, da bo podal zagovor v nadaljnjih fazah postopka v dogovoru s svojim zagovornikom, ki mu ga je postavilo sodišče po uradni dolžnosti. Je pa glede na okoliščine vprašanje, kakšen zagovor bi bil sploh na mestu," je še dodal.
KOMENTARJI (394)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.