goriški muzej
V Solkanu odkrili grobove langobardskih vojščakov
07. 04. 2024 10.29Med gradbenimi deli so na območju nad Kajakaškim centrom v Solkanu odkrili 19 grobov, v katerih so po mnenju arheologov pokopani langobardski vojščaki. Grobišče izvira iz poznorimskega in zgodnjesrednjeveškega obdobja, kar kaže, da je ta del slovenskega ozemlja v zgodnjem srednjem veku sodil v langobardsko kraljestvo.
'Šverckomerc': 60 kilogramov kave za volkswagen golfa
04. 11. 2023 10.46Ko danes govorimo o tihotapljenju, najprej pomislimo na droge, mamila in ilegalne migrante. Ampak še ne tako dolgo nazaj so ljudje na tihotapljenje gledali precej drugače. "Takrat je bil manjši šverc oz. tihotapljenje za osebne potrebe razumljeno kot nekaj sprejemljivega," se strinja etnolog Rok Bavčar. Vsak je kaj tihotapil, še zlasti, če je živel ob meji, ali pa je vsaj poznal nekoga, ki je kaj tihotapil. Večkrat slišimo tudi, da je bil "šverc" slovenski nacionalni šport.
Akcija Pet pred dvanajsto: Delo pomeni hrano za zaposlene v kulturi
29. 04. 2021 16.31Z nastopom na balkonu Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica so se kulturne ustanove na Goriškem pridružile vseslovenski akciji, s katero so opozorili na kritično stanje v slovenskem kulturnem sektorju. V nagovoru prireditve je vipavski raper Smaal Tokk dejal, da delo za marsikaterega v kulturi pomeni hrano za preživetje.
Znova odprte otroške trgovine, knjižnice, servisne delavnice
23. 01. 2021 07.41V devetih regijah z ugodnejšo epidemiološko sliko so vrata znova lahko odprle knjižnice, muzeji in galerije. Splošne knjižnice so vrata večinoma odprle že danes in prešle na pultno izposojo, prav tako nekateri muzeji in galerije. V rdečih regijah se prav tako odpirajo stojnice za prodajo kmetijskih pridelkov, servisne delavnice ter trgovine z otroškim programom.
Bika hočejo obdržati, a kdo ga bo plačal?
13. 04. 2014 18.20Novogoriški kulturni dom in Goriški muzej sta podprla svetniško pobudo, naj občina zagotovi denar za odkup bika, ki ga je izdelal priznan kipar Janez Boljka. Ker je kip prost bančnih bremen, bi s tem denarjem lahko delno poplačali tudi terjatve delavcev propadlega Mipa, vendar župan predlog zavrača.
Spor zaradi spomenika
07. 10. 2008 19.22Spomenik braniteljem slovenske zemlje, ki ga gradijo na goriškem Krasu, je na Primorskem sprožil spor. Tigrovci namreč ne želijo, da bi razstavo postavil Goriški muzej.
Praznik češenj v Goriških Brdih
04. 06. 2001 00.00Turistično društvo Goriška Brda tudi letos pripravlja tradicionalni praznik češenj, ki velja za največjo prireditev leta v Goriških Brdih. Letos bo prireditev potekala do nedelje, 10. junija, turističnemu društvu pa so pri organizaciji praznika priskočili na pomoč tudi Turistično-informacijski center s sedežem na Dobrovem, Goriški muzej, osnovna šola Dobrovo in Vinska klet Goriška Brda. Pri organizaciji praznika, ki je bil še lani omejen na dneve ob koncu tedna, letos pa so ga podaljšali kar prek celega tedna, sodeluje okrog osemsto Brik in Bricev.
Razstava Čar alpskega sveta
18. 04. 2001 00.00V stavbi Primorskega dramskega gledališča v Novi Gorici bodo danes ob 18.30 odprli skupno slovensko-nemško razstavo "Čar alpskega sveta - faszination alpen baumbach, Zlatorog in Slovenci", ki so jo skupaj pripravili mestna občina Nova Gorica, Goriški muzej in Meininger museen iz Meiningena na vzhodnem delu Nemčije.
Izid nove knjige pri Goriški Mohorjevi družbi
29. 11. 2000 00.00Pri Goriški Mohorjevi družbi je včeraj izšla knjiga Umetnost 20. stoletja na Goriškem in v Posočju, ki jo Goriška Mohorjeva družba izdaja ob tisočletnici prve dokumentirane omembe mesta Gorice, ki bo prihodnje leto. Knjiga ponuja pregled likovne umetnosti slovenskih ustvarjalcev na Goriškem in v Posočju na obeh straneh meje, izšla pa je tako v slovenskem kot v italijanskem jeziku.
Leonardo da Vinci na Goriškem
11. 10. 2000 00.00V sklopu predavanj v počastitev 1000-letnice Goriške, ki jih na Gradu Kromberk prireja Goriški muzej, je bilo sinoči zanimivo predavanje o življenju in delu vsestranskega renesančnega genija Leonarda da Vincija s poudarkom na njegovem posegu v slovenski prostor ob Soči.
Odprtje Kosovelove domačije
27. 08. 2000 00.00Goriški muzej Nova Gorica in občina Sežana sta v počastitev praznika občine Sežana odprla prenovljeno Kosovelovo domačijo v Tomaju. V hiši je družina Kosovelovih prebivala od leta 1924. Odslej bo v pritličju razstavljena novourejena spominska zbirka družine Kosovelovih. Slavnostni govornik, podpredsednik SAZU akademik Ciril Zlobec, je v nagovoru ob odprtju poudaril, da je umetnika take veličine, kot je Srečko
Kulturne prireditve v Kosoveli domačiji
26. 08. 2000 00.00Popoldne bodo v Tomaju slovesno odprli prenovljeno Kosovelovo domačijo in v njej spominsko zbirko družine Kosovel. Zbrane bodo nagovorili podpredsednik SAZU akademik Ciril Zlobec, župan občine Sežana Miroslav Klun in poslanec državnega zbora Davorin Terčon. Spominsko zbirko je uredil in postavil kustos Goriškega muzeja Borut Koloini. Družinski predmeti, dokumenti in fotografije članov družine, ki pričajo o njihovem življenju, objavljene knjige Srečka in Stanota, umetniške slike ter bogata družinska knjižnica Kosovelovih so razstavljeni v pritličju hiše. Za obnovo in ureditev domačije, v kateri je od leta 1924 prebivala družina Kosovelovih, ter za ureditev spominske zbirke družine Kosovelovih so poskrbeli Goriški muzej, Nova Gorica in Občina Sežana. Po dogovoru med Občino in Aino Kosovel, je slednja predala hišo v uporabo in oskrbo občini. Domovanje Kosovelovih je bilo v 20. in 30. letih za takratni Kras in širšo okupirano Primorsko eno najpomembnejših stičišč slovensko zavednih umetnikov, kulturnikov in izobražencev. Družina Kosovelovih je predstavljala kulturni most, ki je v začetnem obdobju okupacije Primorskim Slovencem omogočal stike z matičnim narodom, vzdrževala je stike tako s primorskimi izobraženci kot s tistimi, ki so živeli v Jugoslaviji. Po odprtju prenovljene Kosovelove domačije bo drevi v Tomaju še celovečerna kulturna prireditev, na kateri bodo svoje dosežke predstavili mladi plesalci, gledališčniki, pevci, glasbeniki in godbeniki iz Tomaja in Sežane. Skozi ves dan bo na ogled pet razstav - stanovanjske in kmečke opreme, kamnoseških izdelkov, likovnih del učencev tamkajšnje osnovne šole, cerkvenih listin iz zgodovine tomajske župnije ter kronika delovanja nekdanjih šolskih sester v Tomaju. V nedeljo, 27. avgusta, zvečer bo na Kosovelovi domačiji še literarni večer avtorjev knjižne zbirke Beletrina. Šesterica pesnikov in pisateljev, Esad Babačič, Aleš Čar, Maja Novak, Dušan Šarotar, Aleš Šteger in Jani Virk, bo pred tem, 25. in 26. avgusta, obiskala še Gregorčičevo domačijo v Vrsnem in Gradnikovo domačijo v Medani. S tremi večeri slovenske avtorske besede želijo sodelavci Beletrine počastiti spomin na tri velike primorske pesnike. Hišo v predmestju Tomaja je Anton Kosovel zgradil v začetku dvajsetih let, po tistem, ko so ga nepričakovano upokojili in družino izselili iz šolskega stanovanja. Stavba po svoji arhitekturi ni spomeniško pomembna, je pa zanimiva kot prebivališče kulturno pomembne družine, ki je predstavljala za takratni Kras in širšo okupirano Primorsko eno najpomembnejših stičišč slovensko zavednih umetnikov, kulturnikov in izobražencev, opozarja višji kustos Koloini.
Razstava Iskanje identitete
28. 07. 2000 08.44Od 28. julija do 28. oktobra bo v Gorici na ogled likovna razstava o dogajanjih na Goriškem v XX. stoletju z naslovom Iskanje identitete - avantgarda - meja - vrnitev k redu. Med 53 avtorji so zastopani tudi slovenski umetniki Veno Pilon, Ivan Čargo in Lojze Spazzapan, pri razstavi pa so sodelovali Pilonova galerija iz Ajdovščine, Mestni muzej iz Ljubljane in Goriški muzej iz Nove Gorice.
Tudi Slovenci zastopani na razstavi
24. 07. 2000 09.51Od 28. julija do 28. oktobra bo v italijanski Gorici na ogled likovna razstava o dogajanjih na Goriškem v XX. stoletju z naslovom Iskanje identitete - avantgarda - meja - vrnitev k redu. Med 53 avtorji bodo od Slovencev zastopani Veno Pilon, Ivan Čargo in Lojze Spazzapan. Z izposojo del so pri razstavi sodelovali Pilonova galerija iz Ajdovščine, Mestni muzej iz Ljubljane in Goriški muzej iz Nove Gorice. V spremnem katalogu k razstavi bo objavljena tudi razprava kustosinje Pilonove galerije dr. Irene Mislej.
Razstava ob stoletnici zbiratelja Štefana Štekarja
09. 02. 2000 17.56V Pilonovi galeriji v Ajdovščini bodo sezono v letu 2000 začeli z razstavo, posvečeno 100-letnici rojstva zbiratelja, amaterskega arheologa, igralca in režiserja ter kronista in dolgoletnega upravnika kina v Ajdovščini Štefana (Stipeta) Štekarja (1899-1986). Aprila lani je namreč minilo sto let, odkar se je Štekar rodil v Ajdovščini.
Srečanje ministrov za kulturo Slovenije in Makedonije
20. 10. 1999 18.13Na današnjem delovnem srečanju v Ljubljani sta ministra za kulturo Slovenije in Makedonije, Jožef Školč in Dimitar Dimitrov, meddržavno sodelovanje v kulturi ocenila kot dobro in neproblematično, četudi ga razpoložljiva sredstva včasih omejujejo. Kot je izvedela STA, sta ministra pregledala tudi uresničevanje programa sodelovanja v kulturi med državama za obdobje 1998-2000. Program je minister Školč s tedanjim makedonskim kolegom Slobodanom Unkovskim podpisal 10. junija lani v Ljubljani.
Lojze Spacal v sarajevski galeriji Collegium Artisticum
16. 09. 1999 14.27V največji sarajevski galeriji Collegium Artisticum so sinoči v navzočnosti več kot 300 povabljencev in avtorja, slovenskega slikarja Lojzeta Spacala odprli veliko pregledno razstavo njegovih del. Spacalovo razstavo sta pod pokroviteljstvom veleposlaništva Republike Slovenije v Sarajevu pripravila Goriški muzej in galerija gostiteljica.