Obama: Izgubili smo iskreno prijateljico

Danes je zaradi kapi v 88. letu starosti umrla nekdanja britanska premierka Margaret Thatcher, znana tudi kot "železna lady". Njeno smrt je potrdil njen predstavnik Tim Bell. "Mark in Carol Thatcher sta z veliko žalostjo sporočila, da je njuna mati baronica Thatcherjeva danes zjutraj po kapi spokojno umrla," je povedal.

Iz Buckinghamske palače so sporočili, da je kraljica Elizabeta II. z žalostjo sprejela novico o smrti baronice in se bo osebno obrnila na njeno družino.

Britanski premier David Cameron pa je dejal, da ga je novica razžalostila. "Izgubili smo veliko voditeljico, veliko premierko in veliko Britanko," je dejal.

Cameron je zaradi smrti nekdanje premierke skrajšal obiska v Španiji in Franciji, so sporočili z Downing Streeta, kjer so britansko zastavo v znak žalovanja spustili na pol droga.

Cameronov namestnik, liberalni demokrat Nick Clegg, pa je železno lady opisal kot "eno ključnih figur moderne britanske politike". Dejal je, da so bila v javnosti mnenja o njej, ko je vodila vlado, deljena, a danes ji vsi priznavajo "moč osebnosti in radikalnost njene politike".

John Major, ki jo je leta 1990 nasledil na čelu vlade, pa jo je označil za "resnično silo narave".

Londonski župan Boris Johnson je dejal, da bo spomin na Thatcherjevo živel še dolgo po tem, ko bodo pozabljene sive obleke današnjih politikov.

Nekdanji laburistični premier Tony Blair je Thatcherjevo označil za "zelo veliko politično osebnost". "Zelo malo voditeljem je uspelo spremeniti ne le politično pokrajino svoje države, temveč tudi sveta. Margaret je bila taka voditeljica. Njen globalni učinek je bil ogromen," je ocenil Blair.

Britanska vlada je sporočila, da bo pogrebna slovesnost z vojaškimi častmi za nekdanjo premierko v katedrali sv. Pavla v Londonu, ne bo pa imela državniškega pogreba. Pogreb Thatcherjeve, ki jo bodo upepelili, bo v družinskem krogu.

Kot so pojasnili, bo pogrebna slovesnost na isti ravni, kot je bila ob smrti princese Diane ali kraljice matere.

Kljub temu se je zvrstilo nekaj pozivov k državniškemu pogrebu, a se je izkazalo, da naj bi to možnost v preteklosti že zavrnila kar sama Thatcherjeva. Dejala naj bi, da je razkošen pogreb s preletom vojaških letal kot ga je na primer imel Winston Churchill, veliko zapravljanje denarja.

Thatcherjeva je bila že leta 1959 na listi konservativne stranke izvoljena v spodnji dom parlamenta, za tem pa je bila v vladi Edwarda Heatha v letih od 1970 do 1974 ministrica za izobraževanje in znanost. Že leta 1975 je na čelu stranke zamenjala Heatha, premierski položaj pa je zasedla leta 1979, ko so konservativci pod njenim vodstvom zmagali na parlamentarnih volitvah. Na položaju je ostala vse do leta 1990. Bila je prva in do danes tudi edina predsednica britanske vlade. Od aktivne politike se je poslovila leta 1992.

Thatcherjeva je kot predsednica konservativcev zmagala trikrat. Prvič leta 1979, nato pa še leta 1983 in 1987. Pod njenim vodstvom je Velika Britanija privatizirala velik del industrije, ki je bil takrat še v državni lasti. Bila je tudi na oblasti, ko je Velika Britanija vstopila v vojno z Argentino zaradi spora o Falklandskih otokih.

Tujina: Bila je velika političarka

Po novici o smrti Thatcherjeve v Veliko Britanijo prihajajo izrazi sožalja z vseh koncev sveta.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je Thatcherjevo označil za veliko državnico, "ki bo v spominu ostala tako zaradi svojih prispevkov k skupnemu evropskemu projektu kot tudi zadržkov do njega".

Poudaril je še, da je bila vodilna v prizadevanjih za to, da so se evropski družini pridružile države srednje in vzhodne Evrope.

Železna lady je bila znana po svojem zadržanem stališču do tesnejšega evropskega povezovanja. Znana je tudi njena izjava, da "želi nazaj svoj denar", s katerim je Veliki Britaniji v finančnih pogajanjih v okviru EU zagotovila znameniti rabat.

Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je poudaril, da je pokojna nekdanja britanska premierka zaznamovala britansko in evropsko politično življenje. Dejal je, da je vsem, tudi tistim, ki se z njo niso strinjali, dokazala, da je politika še vedno lahko sila sprememb.

Nekdanji poljski predsednik in šef sindikata Solidarnost, ki je pripomogel k padcu komunizma na Poljskem, Lech Walesa je poudaril, da je Thatcherjeva z ameriškim predsednikom Ronaldom Reaganom in papežem Janezom Pavlom II. pomembno prispevala k padcu komunizma v Evropi.

Zadnji voditelj Sovjetske zveze Mihail Gorbačov, ki se je ob koncu hladne vojne s Thatcherjevo večkrat sestal, pa je dejal, da je bila velika političarka in briljantna osebnost, ki bo ostala zapisana v zgodovini. Dejal je tudi, da je bila ženska, katere beseda je imela težo.

Nekdanji ameriški državni sekretar Henry Kissinger je Thatcherjevo označil kot "pogumno osebnost". "Ni mislila, da je njeno delo poiskati kompromis, temveč da je njena služba imeti prepričanja," je dejal Kissinger, ki je leta 1973 prejel Nobelovo nagrado za mir.

Ameriški predsednik Barack Obama je dejal, da je svet z njeno smrtjo izgubil eno od vodij svobode, ZDA pa iskreno prijateljico. Po njegovem mnenju je Thatcherjeva pomagala obnoviti zaupanje in ponos, ki sta bila vedno zaščitna znaka Velike Britanije, kot simpatizerka čezatlantskega zavezništva pa je poudarjala, da je mogoče v hladni vojni zmagati z močjo in odločnostjo ter širiti idejo. "ZDA ne bodo nikoli pozabile, da je z ramo ob rami stala s predsednikom Reaganom in nas opominjala, da nismo tukaj, da bi se prepustili toku zgodovine, ampak da lahko zgodovino sami oblikujemo z moralo, pogumom in železno voljo," je še dejal Obama.

Nemška kanclerka Angela Merkel pa je dejala, da je Margaret Thatcher s svojim delovanjem oblikovala Veliko Britanijo kot le malo kdo pred njo in po njej. "Bila je ena od največjih voditeljev svojega časa. Osebna svoboda je bila središče njenih prepričanj. Ko je te težnje prepoznala v vzhodni Evropi, jih je podprla. Prav tako ne bomo nikoli pozabili njenega doprinosa h koncu hladne vojne," je še dejala Merklova.

Francoski predsednik Francois Hollande jo je označil za "veliko osebnost, ki je pustila globoko sled v zgodovini svoje države". Odnos, ki ga je imela s Francijo, pa je bil po njegovih besedah vedno "iskren in lojalen".

Kot je menil španski premier Mariano Rajoy, njena "neumorna prizadevanja za svobodo, demokracijo in pravno državo ter njena odločenost za reforme predstavljajo dragoceno dediščino za trenutne evropske vlade", ki se tako kot njena v 80. letih minulega stoletja soočajo s "kompleksnimi izzivi, ki terjajo veliko mere ambicioznosti in političnega poguma".

Z njeno smrtjo je svet izgubil "velikana med voditelji", je menil kanadski premier Stephen Harper. Thatcherjeva je imela "najredkejšo od sposobnosti, da je poosebljala in definirala čas, v katerem je služila", je menil Harper in dodal, da je "z uspehom svoje ekonomske politike definirala moderen konservatizem".

Izraelski premier Benjamin Netanjahu je medtem v odzivu poudaril njeno "gorečo podporo Izraelu in judovskemu ljudstvu". Po njegovem prepričanju je bila "resnično velika voditeljica, ženska načel, odločnosti, prepričanja, moči in veličine", ki je navdihnila "generacijo političnih voditeljev".

Odzval se je tudi Afriški narodni kongres (ANC), vladajoča stranka v Južnoafriški republiki. Thatcherjeva sicer njihovi stranki ni priznala legitimnosti za vladanje v državi, a glede tega vprašanja "ni bila na isti valovni dolžini kot britanski narod in odtlej je preteklo že veliko vode", je sporočila stranka, ki je Thatcherjevo kljub temu označila za "izjemno voditeljico".

Sožalje Britancem v imenu Slovenije izrekla tudi Alenka Bratušek

Ob smrti nekdanje predsednice vlade je na britanskega premierja Davida Camerona sožalno brzojavko naslovila tudi slovenska premierka Alenka Bratušek.

V brzojavki je izrazila prepričanje, da je Margaret Thatcher pustila pečat v pomembnem poglavju zgodovine. Poudarila je, da se bo njene zapuščine na področju mednarodnih odnosov s spoštovanjem spominjala tako slovenska kot svetovna javnost.

Vesel, da jo je preživel

Manj hvale na račun Thatcherjeve pa so izrekli britanski rudarji, med katerimi je v 80. letih minulega stoletja postala osovražena, potem ko se je sprla s sindikati in ni želela popustiti njihovim zahtevam. Generalni sekretar zveze rudarjev v Durhamu David Hopper je njeno smrt označil za "velik dan" in izrazil veselje, da jo je preživel.

"Povsem je sovražila delavski razred in imam zelo bridke spomine na njena dejanja," je dodal. Rudarji so poleg tega omenili možnost, da bodo na dan njenega pogreba priredili demonstracije