Glavna naloga domovanja je, da v prebivalcih vzbuja občutek prijetnosti, varnosti in sproščenosti. Prav zaradi tega se je potrebno načrtovanja nakupa ali prenove stanovanja oziroma hiše lotiti kar se da premišljeno. Vse se začne s primernim daljnoročnim varčevanjem – tako za sam nakup kot tudi za poznejše vzdrževanje in zagotavljanje finančne varnosti celotne družine, - pomembno vlogo pa igrajo tudi lokacija, lega ter ustrezna razporeditev prostorov.
A če so bila še pred nekaj desetletji domovanja zgrajena z idejo, da ima vsak prostor določen namen oziroma določeno funkcijo, in je bila torej kuhinja namenjena izključno kuhanju, zato je bila z vrati ločena od jedilnice, ta pa prav tako od dnevnega prostora, so se prostori sčasoma začeli združevati. V 50. in 60. letih prejšnjega stoletja se je uveljavil odprt koncept bivanja, saj so ljudje opazili, da lahko tako ustvarijo intenzivnejši občutek povezanosti prebivalcev. Pa je temu res tako? Je torej bolje ohraniti prostore ločene ali jih je bolj smotrno povezati med seboj? Poglejmo nekaj prednosti ene in druge možnosti!
Stene in vrata nam zagotavljajo intimo
Nekoč so bili prostori bogatejših družin ločeni iz povsem praktičnih razlogov. Prostor, ki je najbolj razmejeval prebivalce, je bila kuhinja. Ta je bila namreč prostor, v katerem se je zadrževala služnjičad, zato je morala biti kar se da oddaljena od delov domovanja, v katerih so se mudili lastniki hiše in njihovi eminentni gostje. Tudi jedilnica je morala biti ločena od drugih prostorov, saj so bili prebivalci prepričani, da je za uživanje v hrani potrebna popolna intima, prav tako je morala biti samostojna enota tudi dnevni prostor, v katerem so gostili obiskovalce, da o delovnem kabinetu in spalnih prostorih niti ne govorimo.
Ni malo takih, ki danes prenavljajo ta stanovanja in razmišljajo, ali je dobro, da so prostori med seboj ločeni, ali pa bi bilo morda vendarle bolje, da bi podrli nekatere nenosilne stene in določene (predvsem bivalne) prostore združili v enega. Pri tovrstni odločitvi je dobro upoštevati številne dejavnike: orientacijo stanovanja (ali hiše), omejitve prostorov in življenjski slog prebivalcev dotičnega domovanja. Če so prostori ločeni zaradi nosilnih sten, jih ne bo mogoče povezati, prav tako ni nujno, da vam povezani prostori sploh ustrezajo. Nekatere družine so namreč bolj povezane med seboj, v drugih pa posamezniki potrebujejo več zasebnosti. Tako so lahko prostori bolj odprti in povezani v primeru, da želijo člani družine preživeti veliko časa skupaj, ali pa je v objektu več sob, kadar uporabniki večji pomen namenjajo zasebnosti.
Številni strokovnjaki pravijo, da naj bi domovanje, v katerem so vsi prostori s stenami in vrati strogo ločeni med seboj, odtujevalo stanovalce. Neprijetno naj bi namreč bilo, da je kuhinja povsem ločena od jedilnice in dnevne sobe, saj naj bi bil tako tisti, ki kuha, povsem izoliran od preostalih članov družine ali bivalne skupnosti. S tem se strinja tudi Jelena Lašič, vodja ljubljanske poslovne enote nepremičninske agencije MP Projekt, a dodaja, da je lahko ločevanje prostorov tudi prednost. »Ločeni prostori pomenijo večjo zasebnost posameznih družinskih članov.« Ni malo takih, ki jim po napornem delovnem dnevu povsem ustreza, da se odmaknejo od glasnega klepeta po telefonu, ropotanja z lonci ter ponvami in otroške radoživosti.
Prav tako imajo tisti, ki domujejo v ločenih prostorih, večji pregled nad celotnim domovanjem. Gre za učinkovitejšo sistematično urejenost, ko se točno ve, kateri prostor je namenjen kakšni dejavnosti. Poleg tega nekaterim ne ustreza, da gostje vidijo v njihovo kuhinjo ali da jih med obrokom zmoti kakšen obiskovalec in jim gleda v krožnik. Tudi v tem primeru je bolje imeti prostore ločene, saj lahko kadarkoli enostavno zaprete vrata in gostu onemogočite vpogled tja, kamor ne želite, da bi videl.
Morda vam je lahko v pomoč razmišljanje znanega arhitekta Le Corbusierja, ki je hišo primerjal s človeškim organizmom: delovni kabinet je primerjal z glavo, dnevni prostor s srcem, kuhinjo z želodcem, sanitarije s črevesjem, vodovod in odtoke z žilami in živčnim sistemom. Trdil je, da je hiša lahko lepa takrat, kadar so v njenem organizmu organi v pravilnem medsebojnem odnosu. In če so torej fizično ločeni, še ne pomeni nujno, da ločujejo tudi prebivalce. Pomembneje je, da imate doma občutek varnosti, zatočišča in zaupljivosti.
Prav tako pa je pomembno tudi, da ste doma srečni ter sproščeni. In nekaterim glede na njihov življenjski slog bolj ustreza, če so prostori ločeni, čeprav gredo sodobni trendi v smer združevanja prostorov oziroma odprtih tlorisov.
Prednosti odprtega tlorisa
Odprt tloris pri načrtovanju ali nakupu novega domovanja preprosto pomeni to, da so določeni prostori združeni v enega, skupnega. »Odprt tloris se nanaša predvsem na dnevno–bivalne prostore (dnevna soba, kuhinja, jedilnica), ki med seboj niso ločeni s stenami in vrati, ampak so združeni v en večji prostor in imajo izhod na teraso ali balkon. V nekaterih primerih, predvsem pri hišah, je v odprt tloris lahko vključena tudi veža,« pojasnjuje Lašičeva in dodaja, da je do take ureditve privedlo več dejavnikov. »Spremenil se je trend same gradnje, zaradi načina življenja ljudi. Pri modernih tlorisih so predvsem dnevno-bivalni prostori odprtega tipa (največ v hišah in večjih stanovanjih) in imajo izhod na teraso ali balkon. En primer odprtega prostora je tudi galerija.«
Odprt tloris dnevno-bivalnega prostora je priljubljen iz več razlogov. Manjši prostor se nam ob taki ureditvi zdi večji in svetlejši, odprt pretok dnevno-bivalnega prostora pa omogoča bolj pristno druženje, saj lahko tisti, ki kuha, istočasno klepeta z družino in gosti ter je obenem pozoren tudi na otroke, ki se igrajo v dnevnem prostoru. »V današnjih časih, ko smo večino dneva zasedeni v službah, je predvsem večer tisti del dneva, ko se družina sreča doma, ko se pripravlja pozno kosilo in druži. Odprt tloris omogoča, da so vsi družinski člani, ne glede na opravila, lahko več skupaj,« pojasnjuje vodja ljubljanske poslovne enote nepremičninske agencije MP Projekt in dodaja, da glede na njihove izkušnje tudi Slovenke in Slovenci pri nakupu ali gradnji domovanja sledimo mednarodnemu trendu povezovanja.
»V veliki večini primerov se ljudje danes odločajo za odprte tlorise, seveda v primeru dnevno-bivalnih prostorov. V kolikor se odločajo za ločene prostore, kar se dogaja predvsem v manjših stanovanjskih enotah, je to predvsem iz praktičnih razlogov (npr. dnevno sobo v takem primeru lahko uporabijo tudi za spanje).« Taka organizacija prostora zahteva premišljeno postavitev pohištva in osvetlitve – tako da, vsak del prostora služi svojemu namenu in istočasno ni zaprt.
A čeprav je večina danes navdušena nad velikim, odprtim in svetlim prostorom, predstavlja tudi nekatere izzive. Ko podrete zidove in jih združite, vsak prostor izgubi nekaj zasebnosti. Telefoniranje ob prižganem televizorju ne bo vedno mogoče, hrup otrok bo slišen povsod ... Izguba prostora na stenah za fotografije in umetniška dela je še en razlog, da zid ostane nedotaknjen. Manj sten pomeni tudi manj električnih vtičnic, električne inštalacije in prikrivanje električnih kablov v velikem, odprtem prostoru pa je lahko težavno. Če ne prenesete nereda, odprt koncept dnevno-bivalnega prostora morda ni za vas, saj so nepospravljena kuhinja in nepospravljene igrače v odprtem tlorisu dobro vidne.
Odprt tloris je trenutno resda močno priljubljen po vsem svetu, saj so ga v svoje predstave o sanjskem domovanju vključili tudi uporabniki družbenega omrežja Pinterest, ki so zapisali, da mora imeti dnevna soba »visoke strope, sive stene in odprt tloris ter velika okna, skozi katera se dobro vidijo dvorišče, vrt in/ali terasa«.
Kljub temu pa je potrebno biti pri načrtovanju notranjih prostorov previden in upoštevati življenje, ki se bo odvijalo v njih. »Pred odločitvijo o tipu tlorisa bivalne enote si je pomembno zastaviti vprašanje, kaj kupec oziroma njegova družina sploh potrebuje – to je odvisno od mnogih faktorjev, na primer velikosti družine, oblike odnosov, načina življenja ipd. Mi podpiramo trend povezanih dnevno-bivalnih prostorov in ločene spalne prostore,« svetuje Lašičeva, a ljudem polaga na srce, naj se pri načrtovanju notranjih prostorov ne osredotočajo na trende, temveč na lastne preference. Le tako bo namreč njihovo bivanje lahko resnično prijetno, stanovanje ali hiša pa bosta postala tudi dom, ne le prostor za bivanje.
Sponzorirana vsebina
