Slovenci smo radi na svojem in imamo radi stvari samo zase. To dokazuje dejstvo, da že tradicionalno dajemo prednost nakupu lastne nepremičnine, namesto da bi se odločali za najem. Po podatkih evropskih statistikov je v Sloveniji v hišah lani živelo 70,3 odstotka prebivalcev, 76,7 odstotka pa si je domovanje tudi lastilo. Smo torej še vedno v primežu prepričanja, da je tisti, ki si lasti nepremičnino, v življenju nekaj dosegel, podnajemnik pa životari iz dneva v dan?
Je že res, da so bile nekoč razmere za nakup in gradnjo lastnega domovanja precej bolj prijazne do denarnic, po osamosvojitvi, vstopu v EU in prevzemu evra pa so se stvari spremenile in pot do nepremičnine je postala trnova, draga in precej nerelevantna za današnji življenjski slog. A kljub temu se še vedno veliko Slovencev raje zadolži za več desetletij, samo da bodo lastniki nepremičnine. »Preveč vlagamo v ogromne nepremičnine, večnadstropne hiše, ki so zgrajene z mislijo, da bo sin ali hči ali pa kar vsi otroci 'preskrbljeni' in 'pri hiši', zares pa so te generacije ujete v te slovenske gradiče. Ta denar bi lahko starši mladim namenili za pomoč pri štartu v novo, samostojnio življenje tam in tako, kot si mladi to predstavljajo in želijo,« je prepričana Nika Deu, specializantka transakcijsko analitične psihoterapije, ki v svoji praksi svetuje posameznikom in parom, ki so se znašli v stiski, imajo težave z nizko samopodobo, ne najdejo smisla in izpolnjenosti v življen ju, se čutijo nezadostne ali pa se soočajo z različnimi težavami na področju čustvovanja in razpoloženja (depresivno razpoloženje, anksioznost, nezmožnost sprostitve – kronični stres, ...).
Trendi življenjskega sloga se namreč spreminjajo in evropski strokovnjaki ugotavljajo, da se za najem pogosteje odločajo prebivalci razvitejših evropskih držav. Največ najemov stanovanj v zadnjih letih tako opažajo v Švici, Nemčiji in na Švedskem, se pa trend v prid najema po njihovih analizah sodeč vse bolj nagiba tudi v Sloveniji. Denar, ki bi ga porabili za gradnjo ali nakup nepremičnine je po prepričanju strokovnjakov bolj smotrno varčevati in plemenititi za otrokovo prihodnost ter mu s tem omogočiti, da se bo lahko sam odločil, kje in kako si želi živeti. Prav tako pa lahko sredstva, ki bi jih namenili za stanovanje ali hišo dajete na stran tudi za stara leta, da ne boste breme svojim potomcem.
Brez avtomobila ne gre ... Pa je to res?
Še eno področje, na katerem si Slovenke in Slovenci ne predstavljamo najema ali delitve, je avtomobilizem. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je bilo v register vozil lani prvič vpisanih skoraj 121 tisoč cestnih vozil, kar je 11 odstotkov več kot leta 2015. Med temi je bilo 87 tisoč novih (72 odstotkov), preostalo pa so bila rabljena vozila. Registrirali so okrog 65 tisoč novih osebnih avtomobilov, del teh pa so trgovci pozneje izvozili v tujino. Po podatkih iz matičnega registra vozil in listin je bilo konec leta 2016 v Sloveniji registriranih skoraj 1,097 milijona osebnih avtomobilov, kar je 77 odstotkov vseh registriranih motornih vozil, kažejo podatki republiškega statističnega urada. Največ avtomobilov je v Sloveniji pričakovano registriranih v osrednjeslovenski regiji, glede na število prebivalcev pa imajo avtomobile najraje v goriški, obalno-kraški in primorsko-notranjski regiji.
»Dejstvo je, da smo obsedeni z avtomobili in drugimi zunanjimi statusnimi simboli, kar kažejo tudi statistike. V tem smislu, bi si želela, da bi bili bolj skandinavski in bi manj časa in ljubezni namenjali božanju svojih jeklenih konjičkov in ta čas in denar namenili božanju svoje duše in svojih bližnjih,« pravi Nika Deu in dodaja, da sicer ne vidi problema v tem, da si želimo biti obdani z lepimi stvarmi, imeti denar in si izpolnjevati želje, ki jih moramo plačati, saj nas to spodbuja na poti do zadanih ciljev. »Problem nastane, ko dojemanje lastnega zadovoljstva, sreče, neposredno povezujemo z materialnimi dobrinami in denarjem - kadar je naša notranja logika taka, da 'bom srečen šele takrat, ko bom imel xy', potem ne zmoremo zadovoljno in polno živeti v sedanjem trenutku.«
Kljub temu, da smo Slovenci močno nagnjeni k lastništvu avtomobilov, strokovnjakinja verjame, da bomo sposobni spremeniti svoje navade in mišljenje ter se bomo sčasoma navadili na v svetu vse pogostejši trend delitve avtomobila oziroma tako imenovanega 'car sharinga'. »Polno verjamem in zaupam mladim, ki so presegli malomeščanski okvir razmišljanja moje generacije. Vedno več mladih objema idejo ekološko osveščenega življenja in išče smisel svojega bivanja v ravnovesju med delom in ustvarjanjem ter počitku in razvedrilu, kar je odmik od golega kopičenja materialnih dobrin na škodo kavlitete bivanja.«
A zakaj pravzaprav smo tako zelo navajeni na kopico materialnih stvari? Nika Deu pravi, da je trik v ravnovesju med tem, kar si lahko privoščimo in kaj žrtvujemo za to, da si nekaj privoščimo ter v tem, da naša samopodoba ni zgrajena zgolj na tej kulisi, ki smo jo zgradili s pomočjo zunanjih pokazateljev statusa. »Sem lahko srečen in pomemben brez teh zunanjih pokazateljev statusa? Vsekakor. Ali je “greh”, da uživam v vožnji z dragim športnim avtomobilom, če si ga lahko privoščim ob svojem poštenem delu in če me količina dela, ki ga vložim v pridobivanje materialnih sredstev ne odvrača od kvalitetnih odnosov s svojimi bližnjimi in od počitka? Nikakor,« je prepričana naša sogovornica.
Rezultati raziskav so razkrili, da imajo materialne stvari, ki si jih lahko privoščimo z denarjem, vpliv na dojemanje lastne sreče le, dokler si zaradi pomanjkanja denarja ne moremo zagotoviti izpolnitve naših potreb in osnovnih želja. »Ko človek, ki živi v pomanjkanju, pride do denarja, ga sprememba v načinu življenja in dejstvo, da se je otresel vsakodnevnih eksistencialnih vprašanj in pritiskov izjemno razbremeni in od tod tudi občutek sreče. Kmalu, približno v roku 2 let pa se, na nov način življenja navadi in pojavi se nazadovoljstvo,« pojasnjuje psihoterapevtka in dodaja, da tako ljudje, ki imajo veliko denarja in s tem možnost, da si uresničijo vse ali veliko tega kar si želijo niso nujno srečni.
Poleg tega lahko denar tako hitro, kot je prišel, tudi izgine, in če z njim niste znali ravnati premišljeno, če niste poskrbeli za lastno prihodnost ter prihodnost svojih najbližjih, niste storili popolnoma nič koristnega – le uživali v minljivosti udobja in prestiža.
Veliko vlogo pri naklonjenosti materialnim dobrinam igrajo tudi prizori, ki smo jim priča v filmih, na socialnih omrežjih in v oglasih, saj nam dajejo občutek, da so materialne dobrine, bogastvo in lepota nekakšna bližnjica do sreče. »Zato je pomembno, da se zavedamo, da nam dolgoročno zadovoljstvo prinaša doseganje drugih, nematerialnih ciljev; občutek, da pripadamo družini, vrstnikom, da se počutimo koristne, da smo izpolnili neke zadane cilje, da živimo v skladu z vrednotami, ki so pomembne nam in našim bližnjim, da smo ljubljeni in da ljubimo, da smo zdravi. V vse te pomembne življenske elemente moramo vlagati čas, kar pa je daleč od naslikanih ‘instant’ receptov, ki nam jih prodaja današnja družba,« pravi Nika Deu in dodaja, da moramo vse te vrednote prenašati tudi na otroke. Le tako si bodo namreč znali izboriti svoj prostor in svojo vlogo v družbi vrstnikov, tudi če ne bodo oblečeni v najprestižnejše znamke oblačil in ne bodo imeli najnovejšega pametnega telefona.
»Izločevanje drugačnih, ne samo revnejših, je znak pomanjkanja empatije, sposobnosti vživljanja v drugega, kar je lastnost, ki jo moramo otroku privzgojiti. Nismo vsi enaki, nimamo vsi enakih sposobnosti, nimamo vsi enakih socialnih izhodišč – a pomembno je dati sporočilo, da kljub temu, da smo si različni, da se lahko z drugim ne strinjamo glede mišljenja ali prepričanj, da smo na koncu vsi ljudje, ki si želimo biti razumljeni in sprejeti,« poudarja Nika Deu.
Sponzorirana vsebina
