Ocena albuma po izboru Matjaža Ambrožiča, 9. del

POST MALONE - Hollywood Bleeding

Absolutna veselica! A da ne sodim prehitro in brez pojasnila. Tretji album ameriškega raperja in pevca in pevca in raperja je slogovna čorba, kot je še ni bilo. Čebule in česna ta ne vsebuje. Pop, trap, kar nekaj, nato rap, soul-iš jokanje, še več jokanja, pop, kar nekaj (drugič), nato v enem komadu obrobno zahrope celo metalska legenda Ozzy Osbourne in takoj za njim zacvili gibsonka in tako postopoma medlo-da-bolj medlo ne more biti naprej. Na katerem glasbenem planetu smo pristali? Kaj kaže koledar? Izi. Totem tega popolnoma neproblematičnega albumskega dela je tisto, čemur bi se lahko reklo pro-Drakeovščina. Tudi Post Malone ne pusti, da bi se, pa najsi bo to babica ali prababica, preplašila in svojim potomcem odsvetovala ponovni stisk knofa play. Post Malone si s skrajno nonšalantno pripovednostjo (četudi malo bolj resnih oziroma ljubezenskih tematik), torej s termiko celotnega niza 17-ih komadov, zagotavlja neverjetno široko avtonomnost. Še več. Simpatični, zajedljivi, zafrkantski in nadvse pretkani Post Malone – pa čeprav tip ni ravno optimalen material za zeta, itak – v svoji karieri tako slabo še ni pel. In tudi to se, ob vseh protislovjih paketa, naslovljenega Hollywood Bleeding, izkaže za dopustno, če ne kar za mikavno. Za nekaj tednov ga z veseljem uvrstim med dobropise. 

Ocena: 5