PINKPANTHERESS - Mosquito

PinkPantheress je bila vse do tega komarjevega pika znana po produkcijsko zelo neusmiljenem drum'n'bass popu, ki je navdušeno mejil tudi na glitch-pop oziroma na alt-pop. Še zlasti progresivno odzvanja tisti pušeljc remixov s pevkinega albumskega prvenca To Hell with It (2021), omenjam izdajo To Hell with It (Remixes), letnik 2022. Tisto je prej sladica za še vedno zbujene navijače The Prodigy oziroma za prve, hardcore navdušence nad bučno zgodnjo elektroniko, nikakor pa ne muzika primerna za senzibilne 22-letnice, torej za sošolke Vicky Beverly Walker (aka PinkPatheress). S tem svežim singlom se PinkPantheress, doma iz Batha v zahodni Angliji, predstavi v povsem novi luči, v novem okolju. Vse je mirno in lepo ter prijazno, PinkPantheress pa očitno zelo prija tudi šopingiranje na Bond Streetu. Komu pa ne. Če imaš krepak limit, pa sploh. Komar, ki ne bo nadležen, temveč profitabilen.

Ocena: 3,5

EVA HOČEVAR - Ko sebe prodaš

Drugi singlični pljusk vipavske pevke je zelo zanimiv. Pa čeprav arhitektura songa nekolikanj šepa. Ta pa posledično ne more skriti prevelike izvajalske naglice, v katero zapade nedvomno zelo nadarjena Eva Hočevar. Uvod je ravno dovolj zvedav, dvig k refrenu je že malček preveč rockerski, vrhunec pa podpre organski drum'n'bass, ki termiko songa, žal, ne uspe zadržati na poprej nakazani pripovedni, poetični ravni. Ko sebe prodaš že na polovici (nemara skupno predolge) minutaže izzveni malce nerodno. Saj vemo, tisti napihnjeni balon, ki mu ne zavežemo vratu, nas, če ga izpustimo, nikoli ne bo ubogal. Ali drugače. R&B, pa naj bo ta še tako energičen, mora nujno vključevati vsaj malo, vsaj malo elegance. Predlagam, da tudi Ko sebe (že) prodaš, raje pohitiš počasneje. Upam, da bo prihodnja viža Eve Hočevar predlog upoštevala.

Ocena: 3,5

PANTALOONS - Mast

Dandanašnji je tako, da me naši Pantaloons najprej spomnijo na tistega blaznega virtuoza (in še plesalca), ki na Instagramu svoj baritonski saksofon v newyorški podzemni lahkotno razpihava kot neznatno blok-flavtico. Pa čeprav bi Pantaloons morali, morali memoarno najprej resonirati s slavno domačo tradicijo funk-jazz-rocka, ali s krilatico "jazz-funk-rock-punk" - tako so svoje izjemnosti davno tega poimenovali ljubljanski žanrski prvaki Miladojka Youneed. Pantaloons tudi z novim komadom vestno nadaljujejo z učinkovitim raziskovanje vpadljivih, hiper-energičnih in tako tudi docela učinkovitih harmoničnih obrazcev. V teh je, res, jazza povsem dovolj, ostalega muzičnega in nastopaškega pa nabrušeni trojici, zdi se, nikoli ne bo zmanjkalo. Pregovorno poletno (taborniško) razposajenost, ki jo izkazuje tudi komad Mast, bo še kako zanimivo opazovati na prihajajočem dvoranskem špilu zasedbe Pantaloons. Še dobro, da bo ta v, verjamemo, tudi protipotreso utrjenem prestolničnem gradu.

Ocena: 4

ROMY - The Sea

Nemara bo kdo od navdušencev nad minimalističnim indie-popom, kakršnega so svoje dni proizvajali The XX, kar odkrito razočaran. Romy Madley Croft je na solističnem prvencu Mid Air zavila proti house-popu. Komad The Sea žanrsko lahko štejemo celo med chill-wave ali pa med mehak trance-house, dejansko pa je Romy, frontwoman benda The XX, povsem nonšalantno prevzela ritmiko dueta Everything But The Girl oziroma se preobula v superge Tracey Thorn. Nemoteče ali otožno kot mirno morje.

Ocena: 4