Jorja Smith priskrbi patos, Troye Sivan ekstazo, V pa pomirja

V - Slow Dancing

Ni verjeti, da bi tako natančno delujoč marketinški procesor, ki bdi nad neusmiljeno donosno daljnovzhodno pop kovnico, karkoli prepustil naključju. Sveža solistična hitična južnokorejskega pevca z imenom V, sicer člana mega popularnega boy-band-sedmerca BTS, se tudi po n-tem poslušanju zdi kot nekaj lebdečega, mimobežnega in zato sproščujočega. Slow Dancing je v resnici odličen komad, ki delno povzema zvok, kakšnega je lani s svojim zadnjim albumom v globalni pop zavesti zapustil Harry Styles. V-jev glas močno spomina na tisti nekdanjega člana angleških One Directions. Ob tem pa sila prepričljivo prevzema poletno romantiko, ki so severna hemisfera pogreša takoj po izteklem se vročem poletju. In še, samo malo, prosim ..., in še tole - saj ni verjeti, a je res: soavtorici pesmi Slow Dancing sta tudi naši Freekind, torej slovensko-hrvaški soul-pop duet Nine Korošak-Serčič in Sare Ester Gerdelj. Sijajno! Čestitamo! Idealno vznemirljiv chill-out pop, ki ga je tudi na V-jevem prvem albumu Layout na pretek - ironično ta komplet komaj šestih songov, zanimivo, skupno res traja dosledno ohlajujočih 17 minut.

Ocena: 5

Jorja Smith - Falling or flying

Naj še tako vneto ali pač lenobno požira zadnje zloge večine besed – kar mnogi razumejo kot nedopustno pačenje –, kot pribito drži, da Jorja Smith zmore neverjetno izrazit patos. Tale komad je absolutna soularska mini-bomba. Po jazzovsko razvneto sinkopiran basovski nastavek kasneje, to je ob dvigu (in nato kmalu še ob vmesnem nano spustu) proti popolnemu razodetju v revijalnemu refrenu, povsem pozabi na svojo funkovsko zasnovo. A zato vrhunec z obsežnim Jorjinim glasovnim volumnom in vseprisotno trpečo esenco v slogu največjih jazzovskih vokalistk vse prepone tega občestva doseže malodane brez naporov. S tem sicer naslovnim songom s prihajajočega drugega albuma je Jorja Smith, doma iz Walsalla v osrednji Angliji, za vselej opravila z duhom pred dvanajstimi leti tragično preminule Amy Winehouse. In na koncu? Falling Of Flying kar naenkrat nepričakovano usahne! Pa že dvakrat smo tako prešerno navdahnjeni poleteli, a naposled dokončno kruto strmoglavili. Uau, kako perfektna umetniška bravurica.

Ocena: 5

Troye Sivan - Got Me Started

Tako kot že z junijsko singlico Rush tudi s tole drugo letošnjo avstralski pop ekscentrik sila vehementno najavlja svoj tretji album (Something to Give Each Other izide oktobra). Pa saj se od nove gejevske ikone – Sivan je judovskega rodu, rojen v Johanesburgu in odrasel v Perthu – kaj takega tudi pričakuje. 28-letni Sivan ima že utrjena karierna izhodišča, tako v Britaniji oziroma v Evropi – kjer na Years & Years ali na Ollyja Alexandra niti več ne računamo –, kot tudi v ZDA, saj sta na največjem glasbenem trgu oba njegova predhodna albuma dosegla uvrstitvi med prvo deseterico. Sivanova Got Me Started je v resnici melodijsko nadvse prijetna, z ritmiko, spleteno iz 2-step beata, pa song navidezno ves čas kot da malce dodatno pospešuje. Sivan, ki se je namenil pod lastno blagovno znamko prodajati tudi fashion, je ob tem očitno še v izjemni nastopaški formi.

Ocena: 4

Tate McRae - greedy

Še kar vztrajajo. Neštetokrat prekopirana Britney Spears ostaja postulat. Kanadska pop starleta Tate McRae z naslovom Greedy edino lahko odvrača, čeravno so jo, najbrž, založniki prepričali, da bo s tako odločnim samoposipanjem s pepelom dramaturgijo namišljenega najstniškega flirta uspešno podkrepila. Vokal, harmoničnost songa, nenazadnje tudi koreografija iz videa – vse to je tako grozljivo šablonsko, da je komaj verjeti. Če je v tej otročariji kar izpostaviti, je to scenografija. Le redko se primeri, da mična gimnazijka zaide v garderobe, ki jih zasmrajujejo hokejisti. Zasmrajujejo? Ko bi le vedeli, kako zverinsko tam zaudarja po postanem znoju. V tem primeru pa tole res ni več samo bedno do amena, pač pa že kar odkrito perverzno.

Ocena: 1