V Sloveniji je bila epidemija nove koronavirusne bolezni uradno razglašena 12. marca 2020, naslednji dan je oblast prevzela vlada Janeza Janše in pričela sprejemati nove ukrepe za zajezitev epidemije, ki so drastično omejili javno življenje v državi. Preklic epidemije smo najprej dočakali 31. maja 2020, 18. oktobra 2020 je bila znova razglašena, 15. junija 2021 pa jo je vlada spet uradno preklicala.
Novembra lani se je v Južni Afriki pojavila nova različica koronavirusa, ki jo je Svetovna zdravstvena organizacija poimenovala omikron in jo označila za skrb vzbujajočo, saj se je zaradi nenavadno velikega števila mutacij hitro širila. K sreči se je izkazalo, da povzroča manj možnosti za hudo obliko bolezni. Epidemija je začela upadati in – kar je najpomembnejše – v Sloveniji se je ob vse višji stopnji prekuženosti in precepljenosti zmanjšalo število hospitalizacij. Slovenija se med 27 državami EU po deležu polno cepljenih prebivalcev, ki znaša 57,9 odstotka, uvršča na 23. mesto. Za njo se uvrščajo le štiri države: Hrvaška, Romunija, Bolgarija in Slovaška.
Polemike o cepljenju in različno sprejemanje vladnih ukrepov so v družbi povzročili razkol in številne socialne stiske, poleg tega je epidemija razgalila še težave, ki se v zdravstvu kopičijo že leta. Ne le, da so ustavili izvajanje številnih programov, zaradi česar je diagnozo in nujno zdravljenje marsikateri bolnik dobil prepozno, oblikovati so se morali novi covidni oddelki, ki so potrebovali dodatne zdravniško-sestrske time. Pomanjkanje kadra, predvsem medicinskih sester, pa je rak rana slovenskega zdravstva, na katero opozarjamo že vsaj desetletje.
Jasno je, da bomo posledice epidemije odpravljali še dolgo, preden se 24. aprila podamo na volišča, pa se marsikomu postavlja vprašanje, kako se bo z morebitnimi ponovnimi izzivi na tem področju soočala prihodnja vlada. Minister za zdravje Janez Poklukar je pred dnevi napovedal, da bo predlog programa cepljenja za leto 2022 v sprejemanje prepustil ministru v prihodnjemu mandatu vlade.
Zato smo stranke, ki jim zadnje javnomnenjske raziskave na prihajajočih parlamentarnih volitvah kažejo najbolje, vprašali, kako bi upravljale potencialno novo epidemijo in katere ukrepe bi sprejele, pa tudi kako bodo prispevale k vračanju zaupanja v cepiva in uradno medicino, potem ko so ga še dodatno zamajale (globalne) politične odločitve v zadnjih dveh letih.
Gibanje Svoboda: Zdravljenje covidnih bolnikov bo umeščeno v obstoječi zdravstveni sistem
Iz Gibanja Svoboda pa so sporočili, da je osnovni pogoj za učinkovito upravljanje epidemije povečanje zaupanja ljudi v oblastne strukture. "V Gibanju Svoboda bomo zastavili drugačno, regionalno usklajeno strategijo obravnave covidnih bolnikov, tako da bo zdravljenje umeščeno v obstoječi zdravstveni sistem – s tem bomo dosegli enakovredno obravnavo vseh pacientov in poskrbeli za nemoteno delovanje preostalega dela zdravstvenega sistema. Utrdili bomo pozitivno komunikacijo in oblikovali drugačno krovno krizno multidisciplinarno strokovno skupino. Da bi se dvignilo zaupanje v cepiva, bomo povečali ozaveščenost prebivalcev in izboljšali njihovo zdravstveno pismenost," so našteli.
Napovedali so še, da bodo podprli novelo zakona o nalezljivih boleznih (ZNB), ki jo je pripravila civilna družba ob sodelovanju s stroko. "Sprememba ZNB ne sme temeljiti samo na popravkih in predlogih pravne stroke, ampak ga mora formirati multidisciplinarna skupina. Vsi preventivni ukrepi in potreba po cepljenju zoper širjenje okužbe bodo morali biti podprti z znanstvenimi dokazi, ustrezno časovno omejeni ter prilagojeni resnosti epidemiološke situacije in klinične slike nalezljive bolezni. Zato bomo za osnovo vzeli zakon, ki ga je že pripravila Pravna mreža v sodelovanju s stroko."
Levica: Naše stališče glede obveznega ali prostovoljnega cepljenja ni enoznačno
Tako kot poznamo različne nalezljive bolezni, so tudi odzivi na epidemije, omejitveni ukrepi in cepljenje specifični. Zato je na vprašanje nemogoče odgovoriti enoznačno, so izpostavili v Levici. "Obenem pa obstajajo jasne smernice, kateri so minimalni in nujni pogoji za obvladovanje epidemij. Omejitveni ukrepi morajo temeljiti na znanstvenih dejstvih in podatkih, njihov namen pa mora biti varovanje zdravja in življenj ljudi. Veljati morajo za vse enako in komunicirani morajo biti na ustrezen način, saj se v nasprotnem primeru sesuje zaupanje splošne javnosti (to se je zgodilo v Sloveniji)."
Poudarili so, da je cepljenje najučinkovitejši in najcenejši javnozdravstveni ukrep proti nalezljivim boleznim. "S cepljenjem smo kot družba uspešno premagali nalezljive bolezni, ki so v človeški zgodovini povzročile številne smrti in hude zdravstvene posledice. Zato je skrb vzbujajoč podatek NIJZ, da se precepljenost predšolskih otrok v Sloveniji znižuje. Precepljenost otrok proti ošpicam, mumpsu in rdečkam pada. Posledice omenjenih nalezljivih bolezni so lahko zelo hude. Od ošpic lahko oslepimo, pride lahko do motenj gibanja in govora ter do smrti. Ta pri otrocih po navadi sledi hudi pljučnici, ki se razvije zaradi bolezni. Mumps lahko privede do izgube sluha, možganskih okvar in neplodnosti. Rdečke so še posebej nevarna bolezen, ki se pri nosečih ženskah v 90 odstotkih primerov prenese na plod in ki po svetu še dandanes povzroči 700 tisoč smrti letno. Tudi druge posledice bolezni so težke: gluhost, okvare oči, prirojene srčne bolezni, duševna zaostalost. Specifičnega zdravljenja za rdečke ni," so našteli.
Zato v Levici podpirajo obvezno cepljenje v primerih, ko lahko nastanejo nepopravljive posledice za javno zdravje. Ob vsem tem pa opozarjajo, da je velika pomanjkljivost dejstvo, da cepiva niso javno dobro in niso dostopna vsem, temveč so "patentirani produkti in zaščiteno blago v rokah globalnih korporacij". "Te so na čelu večtisočmilijardne globalne industrije, ki zasleduje predvsem profit. Tako tudi cepiva proti covidu-19 v državah globalne periferije še vedno niso dostopna vsem. Zato se zavzemamo za odpravo patentov in pravic do intelektualne lastnine – vsaj pri proizvodih, ki so namenjeni zagotavljanju javnega zdravja – in za javno lastništvo farmacevtskih podjetij. To bi pomenilo, da bi tudi proizvajalci sledili cilju zagotavljanja zdravja ljudi, ne pa profitu."
Glede na to, da se za razvoj in tudi za nakup cepiv namenja ogromno javnih sredstev, ni razloga, da bi profit uhajal v zasebne roke, še pravijo v Levici. "Naše stališče glede obveznega ali prostovoljnega cepljenja ni enoznačno. Dejstvo je, da je pri strokovnih vprašanjih treba zaupati znanosti in da je treba za zagotavljanje javnega zdravja tehtati med koristmi in tveganji. Zaupanje javnosti v omejitvene ukrepe je ključno za to, da ti ukrepi delujejo."
LMŠ: Treba bo vzpostaviti zaupanje ter odpraviti nestrpnost med cepljenimi in necepljenimi
Zaupanje v upravljanje epidemije izvira iz zaupanja v upravljavce epidemije. To pa je povezano z ustreznim komuniciranjem tako politike kot stroke, poudarjajo v LMŠ. "Glede na komunikacijo, s katero je vlada dve leti pogosto žaljivo naslavljala ljudi in jih obravnavala kot nasprotnike namesto kot zaveznike, bo najprej treba vzpostaviti zaupanje, odpraviti nestrpnost med cepljenimi in necepljenimi ter vrniti strpno in spoštljivo sobivanje."
Upravljanje epidemije je tudi vodenje z zgledom, s tem pa je povezan tudi odnos do cepljenja, so prepričani. "Zaupanje se bo povrnilo, ko bo stroka ukrepe znala in zmogla predstaviti tako, da jih bodo ljudje razumeli, ter sama dajala zgled pri njihovem izvajanju. Pričakovati je, da bo imel določen delež ljudi vedno drugačne poglede na cepljenje ali širil dvome o uradni medicini, zato je tukaj ključnega pomena, da tako politika kot stroka znata in zmoreta razložiti, zakaj je nek ukrep nujen in kakšen bo njegov učinek."
NSi: Potrebno bo ustrezno komuniciranje z javnostjo
V NSi opozarjajo, da mora upravljanje epidemije v vsakem primeru potekati v tesnem sodelovanju s stroko. "Ob morebitni novi epidemiji bi bilo treba posebej skrbeti za ustrezno komuniciranje z javnostjo. Ob epidemiji covida-19 namreč ni bilo vedno ustrezno," priznavajo.
V splošnem je Slovenija po ocenah mednarodnih organizacij primerno ravnala ob epidemiji, največja težava pa je bilo pomanjkanje zaupanja ljudi v cepljenje, kar je po mnenju NSi verjetno skupek več dejavnikov – splošnega stanja v družbi, političnih napetosti, delitev, napak v komuniciranju na več ravneh in premajhne podpore medijev vladnim ukrepov, svoje pa je odigrala splošna nenaklonjenost Slovencev cepljenju, tudi ko gre za druge bolezni.
Povežimo Slovenijo: Ključno je celovito, hitro in učinkovito komuniciranje
Iz gibanja Povežimo Slovenijo, ki ga sestavljajo stranke Konkretno, Zeleni Slovenije, SLS, NLS in Nova socialdemokracija, so sporočili, da nas je sedanja epidemija naučila, da je ključno celovito, hitro in učinkovito komuniciranje glede sprejetih ukrepov ter možnih nadaljnjih korakov, tako da državljani razumejo situacijo.
"Poleg tega nas je naučilo, kako pomemben je potencial javnega zdravstva. Ena od največjih težav je bilo učinkovito delovanje podsistemov, zaradi česar je treba več pozornosti nameniti evalvaciji in izvedbi vaj obstoječih načrtov delovanja ob krizah," so prepričani.
SAB: Morebitno obvezno testiranje bo ostalo brezplačno
Iz SAB so sporočili, da bodo v vse strokovne organe vodenja epidemije (NIJZ, svetovalna skupina vlade) vrnili najboljše strokovnjake in vzpostavili strokovno skupino za komuniciranje poteka epidemije in obveščanje javnosti.
"Za osnovno pomoč pri ravnanju z bolniki, obolelimi za covidom-19, bomo izšolali večje število vojakov. (Morebitno) obvezno testiranje bo ostalo brezplačno za vse in standard, s katerim bomo preprečevali širjenje bolezni in okužene izločali iz sistema. Neposredno pri dobaviteljih bomo zagotovili dovolj zaloge in kvalitetnih materialov (maske, razkužila, testi, respiratorji itd.) za celotno Slovenijo," so našteli in zagotovili, da bodo ukrepe uveljavljali z zakonom in skladno z ustavo. "Ukrepi bodo napovedani, logični in brez vsakodnevnih sprememb. Državljanov ne bomo ločevali na prvorazredne in drugorazredne. Na vladni spletni strani bodo vsi podatki o epidemiji, za katere sedaj skrbi civilna družba," so še dodali.
SD: Nagovarjanje ljudi spoštljivo in brez groženj
Socialni demokrati so sporočili, da bi se pri upravljanju epidemije naslonili na epidemiološko stroko. Krepili bi zaupanje v javne institucije in znanost, skrbeli bi za kulturo dialoga in sodelovanja ter za vodenje z zgledom. "Ljudi bi nagovarjali spoštljivo in brez groženj. Epidemije ne bi izkoriščali za spreminjanje vrednot in ustroja slovenske družbe. Ob utemeljenih sumih korupcije pri nabavi medicinske opreme bi sprožili ustrezne postopke pred organi pregona. Z vsem navedenim bi krepili zaupanje ljudi v odločitve in ukrepe vlade, ki bi temeljili na priporočilih epidemiologov," so pojasnili.
Primarni sredstvi za upravljanje potencialne nove epidemije sta po njihovem mnenju opolnomočenje stroke in njej komplementaren pristop politike. "Premišljena strategija komuniciranja, ki državljane obravnava kot odgovorne posameznike, je nujna za krepitev zaupanja v cepiva. Državljanom moramo prenesti informacije na učinkovit in spoštljiv način, in ne z ukazi."
SDS: Dosledno izvajanje samozaščitnih ukrepov
V SDS opozarjajo, da je pomembno dosledno izvajanje samozaščitnih ukrepov. Eden od pomembnejših ukrepov za zajezitev epidemije je tudi hitro testiranje na nalezljivo bolezen. Cepljenje pa je najučinkovitejši ukrep za zaščito pred boleznijo. "Ljudje, ki so okuženi, naj ostanejo doma in ne hodijo med ljudi. Najpomembnejša sta samoizolacija in to, da ljudje vedo, kdaj poiskati pomoč, in po predhodnem telefonskem dogovoru obiščejo zdravnika. Delavci, ki lahko izvajajo delo na daljavo, naj delajo od doma," so našteli nekaj pomembnejših ukrepov, ki bi jih uvedli pri potencialni novi epidemiji
Pomembna je predvsem sorazmernost ukrepov, so še opozorili. "Ne moremo mimo dejstva, da je sodobna medicina v zadnjem stoletju s cepljenjem premagala in izkoreninila vrsto nalezljivih bolezni (davica, tetanus, oslovski kašelj, TBC, črne koze), ko je bila precepljenost prebivalstva v nekem okolju dovolj visoka. Ljudem moramo z izobraževanjem vrniti zaupanje v znanost in znanstvenike ter jih opolnomočiti, da bodo kritični do raznoraznih objav kvazistrokovnjakov v družbenih medijih. Področje nalezljivih bolezni predstavlja velik izziv za NIJZ, ki je pristojen za cepljenje in ozaveščanje ljudi," so še dodali.
Zaprt novozelandski ali sproščen švedski pristop?
Medtem ko je bilo sprejemanje ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe z novim koronavirusom v Evropski uniji bolj ali manj enotno – Slovenija se je pri tem ves čas zgledovala po Avstriji in Nemčiji – pa sta diametralno nasproten pristop izbrali Švedska in Nova Zelandija.
Novozelandski odziv na epidemijo je bil po večini opravljenih raziskav eden najuspešnejših na svetu. Otoška država, ki je takoj zaprla meje in se popolnoma izolirala od preostalega sveta, je s svojim hermetično zaprtim sistemom uspešno krmarila prvih 18 mesecev pandemije, dokler niso cepiva postala dostopna vsem, to pa je privedlo do zelo nizke stopnje umrljivosti zaradi covida-19. Pričakovana življenjska doba se je v tem obdobju celo podaljšala. Zaščita javnega zdravja je pomenila tudi zaščito gospodarstva, kar je povzročilo relativno hitro gospodarsko rast in nizko brezposelnost.
Premierka Jacinda Ardern si je zaradi hitrega ukrepanja – zaradi enega samega primera okužbe je na primer za tri dni povsem ustavila javno življenje – prislužila številne kritike, pa tudi pohvale. Medtem ko so jo številni kritizirali, da je njena vizija o nič primerih covida-19 povsem neuresničljiva, so ankete pokazale, da ima njen pristop doma veliko podporo – po anketi portala Spinoff je kar 80 odstotkov sodelujočih odziv vlade na epidemijo ocenilo kot dober, skoraj 60 odstotkov pa kot odličen.
Švedska je v boju z novim koronavirusom ubrala povsem drugačno taktiko – namesto popolne ustavitve javnega življenja je izbrala mehkejši, bolj odprt pristop. Bilo je sicer nekaj zakonskih ukrepov, večinoma pa so oblasti izdajale le priporočila, ki so jim Švedi preprosto sledili. Restavracije, bari in trgovine so ostali odprti, otroci, mlajši od 16 let so ves čas hodili v šolo, nošenje zaščitnih mask ni bilo obvezno, sčasoma je postalo priporočljivo v zdravstvenih ustanovah in domovih za ostarele. A čeprav je država dlje časa veljala za nekakšno oazo normalnega življenja, je bila pozneje kritizirana, da se njena tvegana strategija ustvarjanja čredne imunosti ni obnesla.
Študija, objavljena v reviji Humanities & Social Sciences Communications, je po poročanju ABC News pokazala, da je imela Švedska posledično višjo stopnjo smrtnosti zaradi covida-19 kot njene okoliške nordijske države. "Švedski odziv na pandemijo je bil edinstven in zaznamoval ga je moralno, etično in znanstveno vprašljiv pristop, ki je posledica strukturnih problemov v družbi," je zapisala ekipa avtorjev iz Švedske, Belgije, Norveške in ZDA. "Večji poudarek so dali zaščiti svojega 'imidža' kot pa reševanju in zaščiti življenj," so ocenili. Po podatkih spletne strani Our World in Data je Švedska konec decembra 2020 v povprečju zabeležila 44 smrti zaradi covida-19 na milijon prebivalcev. Danska je zabeležila pet smrti na milijon prebivalcev, Norveška 0,5, Finska pa 0,3. Januarja letos, ko je v svetu že prevladovala različica omikron, je šlo Švedski že bolje in je zabeležila pet smrti na milijon prebivalcev.
Kaj smo se naučili v dveh letih epidemije?
Glede na uspešne rezultate Nove Zelandije so pri britanskem Guardianu izpostavili stvari, ki so se izkazale za učinkovite in bi lahko v prihodnje koristile ostalim državam, če bi se jih držale tudi one.
Načela. V času pandemije je novozelandska vlada ves čas poudarjala, da so ukrepi, ki jih sprejemajo, osredotočeni predvsem na varovanje javnega zdravja. To izhodišče so krepili s ključnimi načeli: vodstvom, ki je upoštevalo mnenje stroke, poudarkom na pravičnosti in partnerstvu z Maori, previdnostjo v negotovih situacijah ter težnjo k ustvarjanju primernih razmer za zdravstveno varstvo v prihodnosti.
Učinkovita komunikacija in pravilna interpretacija grožnje. Pandemije same po sebi predstavljajo grožnjo celotni populaciji, obnašanje posameznikov pa ima velik vpliv na druge ljudi. Odnos v smislu "Naučiti se bomo morali živeti s tem" je sicer sprejemljiv pri različici omikron, a je problematičen in ustvarja pritisk na ranljive skupine. Namesto tega moramo stremeti k spodbujanju kolektivne zdravstvene varnosti, kolektivnemu ukrepanju in krepitvi vloge pristojnih.
Transparentnost in politični konsenz. V začetni fazi epidemije so si države prizadevale doseči vsestranski dogovor o soočanju z epidemijo. Taki dogovori so večinoma propadli, odzivi so postajali vse bolj politični in so vodili v slabe odločitve, kot je npr. prezgodnja odprava nekaterih zaščitnih ukrepov. Politiki morajo zato znova preučiti mehanizme, s katerimi si prizadevajo za transparentnost in politični konsenz.
Zdravstvena infrastruktura. Pandemija je vrsto javnozdravstvenih težav razgalila tudi na Novi Zelandiji, kot sta bila katastrofalni izbruh kontaminirane pitne vode v Havelock Northu in epidemija ošpic. Te težave gre deloma pripisati razdrobljenosti javne zdravstvene infrastrukture. Pomanjkljivosti, ki jih je še dodatno osvetlila epidemija, se da odpraviti z reformo ali nadgradnjo zdravstvenega sistema. Pomembno je, da so učinkovite zdravstvene storitve dostopne vsem.
Učinkovita orodja za obvladovanje epidemije. Odziv na pandemijo je od držav zahteval, da čim hitreje razvijejo orodja za obvladovanje te grožnje. Na Novi Zelandiji so ta med drugim vključevala razvoj nacionalnega sistema za upravljanje meja in karanten, nacionalni register cepljenja, sistem za upravljanje posameznikov s covidom-19 in njihovih stikov ter sprejemanje pravil glede ohranjanja medosebne razdalje in uporabe zaščitnih mask.
Ustrezne razmere v zaprtih prostorih. Po pandemiji si bomo zagotovo zapomnili, kako pomembno je pri preprečevanju prenosa okužb dihal prezračevanje. To zavedanje je okrepilo uporabo zaščitnih mask in zagotavljanje prezračevanja zaprtih prostorov. A še veliko je treba narediti, da bo prezračevanje zaprtih prostorov kakovostno in stroškovno učinkovito vse leto, hkrati pa ne bo vplivalo na naše toplotno udobje.
Epidemija covida-19 nas je veliko naučila, vendar bo ta pandemija, morda pa tudi še kakšna grožnja pandemije v prihodnosti, ostala izziv. Osredotočiti se bo treba na osnovna načela, učinkovito komunikacijo in doseganje konseza, hkrati pa nenehno nadgrajevati zdravstvene sisteme, zaključuje The Guardian.
KOMENTARJI (307)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.