Pokojninska reforma - po volitvah se ji ne bomo izognili

V SD še vedno menijo, da je pokojninska reforma ključna. Zavzemali se bodo za nadaljevanje socialnega dialoga glede vprašanja o povišanju starosti za upokojevanje. Pri tem poudarjajo, da bodo pri upokojitveni starosti upoštevali različnost položaja med zaposlenimi glede na delo, ki ga opravljajo in starost ob vstopu v delovno razmerje. V SD se bodo zavzemali za ohranitev dokladnega sistema kot osnove pokojninskega sistema. Postopno bodo tako uvajali preglednost pri razmerju med vplačanimi prispevki in pravico do višje pokojnine. Pravijo, da bodo ponovno preučili sistem bonusov in malusov. Sistem bodo gradili na trajnih bonusih ter ocenili finančne učinke prehodnih malusov. Obljubljajo še, da bodo zaustavili padanje začetnih pokojnin in njihovo usklajevanje polovico z inflacijo ter polovico z rastjo življenjskih stroškov. Zagotovili bodo tudi nove vire za finančno vzdržnost pokojninske blagajne s plačevanjem prispevkov od vseh prejemkov in s prepovedjo možnosti odloga plačevanja prispevkov.

LDS meni, da bi morala biti pokojninska reforma ena od prednostnih nalog stabilizacije javnih financ in da jo je treba sprejeti takoj po volitvah. Sicer pravijo, da reforma ne more biti bistveno drugačna od tiste, ki je padla na referendumu. Poudarjajo, da pozitivnih javnofinančnih učinkov ni možno doseči brez podaljšanja delovne dobe in dodajajo, da kdor to trdi, neodgovorno zavaja javnost. Brez soglasja zainteresirane javnosti, ki jo je treba povabiti k dialogu, pa bo po njihovem mnenju reforma spet obsojena na neuspeh.

V Zares so prepričani, da je reforma pokojninskega sistema zaradi staranja prebivalstva nujna. Ker je reforma letos padla, bo vsaka naslednja bolj radikalna, opozarjajo. Obenem pa dodajajo, da vsako odlaganje reforme pomeni zadolževanje za 300 milijonov evrov na leto. Povečanje prihodkov v pokojninsko blagajno bi sicer lahko rešili z višjimi prispevki zaposlenih in delodajalcev ali pa z znižanjem odhodkov pokojninske blagajne, a kot pravijo v Zares bi to pomenilo zniževanje vseh pokojnin. Zato kot edino rešitev, ki ne bi znižala standarda ljudi, predlagajo podaljšanje delovne aktivnosti. V primeru, da reforma spet pade, bo treba krčiti sredstva na drugih področjih, kot so sociala, šolstvo in zdravstvo. Hkrati pa bo ogrožena tudi medgeneracijska solidarnost, prepad med revnimi in bogatimi pa se bo samo še poglabljal, še menijo v Zares.

V SLS se zavzemajo za čimprejšnjo uveljavitev pokojninske reforme. Sprejetje reforme načrtujejo že v prvem letu vladnega mandata. Menijo, da je bil predlog, ki je padel na referendumu, dober osnutek, a ga je treba še enkrat temeljito pregledati in čim prej začeti pogajanja. Slovenija bo kljub nepriljubljenosti ukrepa morala slediti evropskim državam, ki so to reformo že izvedle, menijo v SLS. Zavzemajo se za postopen prehod na nove pogoje upokojevanja. Posebno pozornost je po njihovem mnenju treba usmeriti na tista delovna mesta, ki jih pri določeni starosti ni več mogoče enakovredno opravljati. Po njihovem mnenju je treba upoštevati tudi čas obveznega služenja vojaškega roka in priznati olajšave za starševstvo. Kot še menijo, je treba prenoviti tudi del zakona, ki se nanaša na invalidsko upokojevanje. Za pokojninsko osnovo bi morali uporabiti podatke, ki jih mesečno za vsakega zaposlenega zbira Durs. S tem bi prekinili prakso priznavanja pokojninske dobe ne glede na to, ali so bili prispevki plačani ali ne. Delodajalce, ki ne poravnajo prispevkov, bi ostro sankcionirali. V SLS bodo tudi zahtevali pregled izjemnih pokojnin ter določitev bolj jasnih meril za njihovo nadaljnje podeljevanje.

Kakšno reformo zagovarjajo stranke, ki so SPIZ-2 zavrnile?

V SDS pravijo, da se zavedajo, da bodo spremembe potrebne, a zagovarjajo celovit pristop, saj pokojninska reforma ni kratkoročen ukrep za izhod iz krize. Najprej je treba sprejeti ukrepe, ki bodo zagotovili nova delovna mesta, saj bo to pomenilo povečanje priliva v pokojninsko blagajno, pojasnjujejo v stranki. Ne zagovarjajo zaostrovanja pogojev in kaznovanja tistih, ki pogojev ne dosežejo. Kot pravijo, to ne moremo imenovati reforma. Po njihovem mnenju mora biti sistem pokojninskega zavarovanja urejen tako, da upošteva delovno dobo in obremenitev posameznika glede na specifiko delovnega mesta. Želijo si, da bi bila pokojninska reforma usklajena s sindikati, zagotavljajo pa, da bodo breme enakomerno razdelili na vse generacije. Le na ta način bo zagotovljena vzdržnost reforme in medgeneracijska solidarnost, so prepričani. V stranki se zavzemajo za uvedbo osebnega pokojninskega računa, kjer bodo zbrane vse pomembne informacije posameznika. Prepričani so, da bodo s tem tudi onemogočene zlorabe, da delodajalci ne vplačujejo prispevkov v blagajno.

V stranki DeSUS pravijo, da bi morali pokojninsko reformo usklajeno s socialnimi partnerji pod streho spraviti do konca leta 2012. Poudarjajo, da je potrebna korenita in celovita reforma. Najprej je treba popraviti napake reforme iz leta 2000 in zaradi demografskih sprememb in staranja prebivalstva na novo definirati obvezno zavarovanje. Poleg tega pravijo, da je prva sistemska napaka, ki jo je treba odpraviti, vzporedni sistem prostovoljnega dodatnega zavarovanja. V DeSUS so odločeni, da ta steber ukinejo, saj menijo, da ni ekonomično in racionalno vzdrževati dva sistema pokojninskega zavarovanja. Sredstva, ki so bila vplačana v drugi steber, pa bi prenesli na individualne pokojninske račune zavarovancev. Komercialni tretji steber pa lahko ostane. Še posebej pa se zavzemajo za uvedbo individualnih računov, saj bo le na ta način možno vzpostaviti enostaven, pregleden, jasen in pošten sistem zavarovanja. Glede na demografska gibanja se stranki zdi starostna meja za upokojitev 65 let utemeljena. Kot še poudarjajo, podpirajo odpravo nepoštene ureditve pri usklajevanju pokojnin, ki jo je predvidela zavrnjena pokojninska reforma.

V SNS sicer menijo, da je izvedba ustrezne pokojninske reforme nujna, a pravijo, da je najprej treba dosledno izterjati vse neplačane socialne prispevke, ki jih je že skoraj za 130 milijonov evrov ter ustvariti nova delovna mesta. Sicer pa že vseskozi zagovarjajo stališče, da bi moralo biti merilo za polno upokojitev zgolj dopolnjena delovna doba 40 let, starost pa pri upokojitvi ne bi smela igrati nobene vloge. V primeru, da delavec ne izpolnjuje tega pogoja, pa je treba kot merilo upoštevati starost in skupno delovno dobo. Kot pravijo, bi moral idealen pokojninski sistem temeljiti na načelih pravičnosti, fleksibilnosti upokojevanja, fiskalni vzdržnosti, preglednosti in politični nevtralnosti. Zagovarjajo pa tudi uvedbo individualnih pokojninskih računov.

Kaj pa zunajparlamentarne stranke?

Tudi v NSi so prepričani, da je pokojninska reforma nujno potrebna, zato se bodo zavzemali, da se izvede že na začetku vladnega mandata. Menijo, da vzdržnost pokojninskega sistema ni možno doseči samo z zaostrovanjem pogojev za upokojitev. Prepričani do, da je treba povečati število vplačnikov, torej zagotoviti več delovnih mest in zvišati upokojitveno starost. Obenem pa je po njihovem mnenju treba upoštevati posebnosti posameznih skupin zavarovancev, kot so zgodnja sklenitev delovnega razmerja in delo v težkih pogojih, saj te skupine ne bodo mogle delati do 65. leta ali dlje. V NSi se bodo še posebej zavzemali, da se pri izračunu pokojnine upošteva tudi število otrok v družini. Kot pravijo, je treba spoštovati načelo medgeneracijske solidarnosti.

V Stranki mladih – zeleni Evrope so prepričani, da je pokojninska reforma obvezna. Zavzemali se bodo za univerzalno pokojnino. In kako naj bi ta sistem deloval? Pravijo, da se bodo sredstva zajemala iz dohodkov po progresivni lestvici na način, da so finančni prihodki in odhodki pokojninske blagajne izenačeni. Dvig starostne meje podpirajo, a le če ta ukrep spremljajo tudi drugi, kot so prilagojena delovna mesta za starejše, skrajšan delovnik, podporni centri za starejše. Ob tem so prepričani, da je lahko tudi dodatna zaposlitev v starosti oblika druženja in socializacije, ki je lahko učinkovita rešitev za zmanjšanje odstotka samomorilnosti pri moških nad 65 let starosti.

Kaj o reformi menijo novi akterji na političnem prizorišču?

Matjaž Hanžek iz Stranke za trajnostni razvoj Slovenije pravi, da ne podpirajo reforme, ki je vsiljena od oblasti, čeprav se zavedajo, da je pokojninska reforma potrebna. Še pred pripravo reforme je treba po njegovem mnenju poskrbeti za nova delovna mesta in povečanje prispevkov v pokojninsko blagajno s strani delodajalcev. Po tem, ko bodo sprejeti ti ukrepi, pa lahko pripravimo reformo v soglasju s socialnimi partnerji in na temelju strokovnih analiz, dodaja Hanžek.

V stranki Zorana Jankovića Pozitivna Slovenija menijo, da je potrebno reformo, ki je padla na referendumu obnoviti, saj so prepričani, da je bila dobra. Kot pravijo, je zavedanje, da so spremembe potrebne prisotno tako na strani sindikatov kot tudi upokojencev. Kakšna naj bo reforma, pa je po njihovem mnenju treba čim prej doseči čim širši konsenz.

V Listi Gregorja Viranta so prepričani, da je bila predlagana pokojninska reforma nedosledna. Menijo, da je bilo preveč poudarka na upokojitveni starosti, premalo pa na dejanski delovni dobi, ki bi morala biti ključni kriterij. Prav tako je reforma premalo poudarjala povezavo med vplačanimi prispevki in višino pokojnine. Menijo tudi, da ni bilo nič narejenega za spodbujanje drugega in tretjega stebra. Poleg tega pa je bila v določenih točkah tudi nepregledna, kot primer navajajo preveliko število različnih osnov za plačevanje prispevkov. Sami predlagajo, da se delodajalca in delojemalca z različnimi instrumenti spodbudi, da lahko prostovoljno podaljšata pogodbo o delovnem razmerju. Omejevanja, do kdaj lahko kdo dela, pa ne podpirajo.

V Demokratični stranki dela (DSD) pokojninsko reformo podpirajo in pravijo, da jo je treba sprejeti v prvi polovici prihodnjega leta. Dodajajo, da tisti, ki nasprotujejo predlagani reformi, niso povedali, kako rešiti pokojnine brez nadaljnjega zadolževanja. Reforma je po njihovem mnenju dobra rešitev, saj upokojencem zagotavlja izplačevanje pokojnin in njihovo nadinflacijsko realno rast. Zaposlenim pa se z reformo postopno in smiselno podaljšuje delovna doba, kar je edina smotrna rešitev in so jo uveljavile vse države EU, pojasnjujejo v stranki.

V Gibanju za Slovenijo menijo, da je treba s pokojninsko, zdravstveno in drugimi reformami nekoliko počakati. Pravijo, da je treba najprej najti izhod iz krize, zato so pripravili štiri glavne predloge, to so stabilen finančni in bančni sistem, inovativen razvoj gospodarstva, obrti, podjetništva in kmetijstva, učinkovit javni sektor ter finančni nadzor in finančno policijo. Prepričani so, da je treba v Sloveniji najprej zagotoviti nova delovna mesta ter dati ljudem kruh in socialni mir in šele nato izvajati reforme.