Reforma, na kateri se lomijo kopja

"Vlada in državni zbor dajemo v obliki novega pokojninskega zakona državljanom najboljše, kar v danih razmerah lahko damo," je na začetku kampanje o pokojninski reformi dejal minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik. V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) pa so poudarili, da nov Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2) "še zdaleč ni usklajen z realnimi potrebami ter stanjem delavk in delavcev v Sloveniji." O reformi, ki je že v izhodišču na noge dvignila sindikate in delodajalce, zaradi nasprotovanja DeSUS pa celo povzročila razkol v koaliciji, bomo volivke in volivci odločali že to nedeljo 5. junija. Čeprav bomo na isti dan glasovali o treh referendumih, poleg pokojninskega še o arhivih in delu na črno, je predvsem pokojninska reforma tista, na kateri se lomijo kopja.

Kampanja, ki je pred odločilno nedeljo v polnem zagonu, je na trenutke dvignila precej prahu. Potem ko je vlada začela opozarjati na posledice padca reforme, med drugim na padanje pokojnin, slabši finančni položaj države ter dražje kredite, so v ZSSS dejali, da se le poslužuje "orkestriranega zastraševanja lastnega volilnega telesa. Kar je očiten dokaz njihove politične nemoči, sprenevedanja in bega pred odgovornostjo." A kljub nasprotujočim si stališčem, tudi sindikati menijo, da so spremembe pokojninskega zakona potrebne, vendar bi morale nastati s soglasjem socialnih partnerjev.

Na vprašanje, kaj sta najpomembnejši pozitivni spremembi, ki ju prinaša ZPIZ-2, so nam na ministrstvu za delo odgovorili, da bomo z reformo zaustavili dosedanje padanje pokojnin in postopoma višje pokojnine zagotovili tudi prihodnjim generacijam. A da bi dosegli omenjena cilja, bomo morali v prihodnjih 15 letih postopoma delati od 2 do 3 leta dlje. To je med drugim tudi odgovor na vse poznejše vstopanje na trg dela. Posledično to namreč pomeni, da se v pokojninski blagajni zmanjšuje število plačnikov prispevkov. Kot poudarjajo, se moramo tudi zavedati, da se v primerjavi z ostalimi evropskimi državami upokojujemo bistveno hitreje, kar se pozna ravno pri nizkih pokojninah tistih, ki so pozneje začeli delati. Slovenija ima eno najnižjih stopenj zaposlenosti oseb med 55 in 64 letom: leta 2008 je znašala 32,8 odstotka, v primerjavi z evropskim povprečjem, ki znaša 45,6 odstotka.

Kot pomemben razlog za uveljavitev reforme vlada omenja slabitev pokojninske blagajne. Z odhodom t.i. baby boom generacije v pokoj bo namreč skokovito naraslo število upokojencev, a hkrati bo strmo upadel delež aktivnega prebivalstva. To pomeni, da vplačil v pokojninsko blagajno ne bo dovolj in zato bo treba črpati denar iz državnega proračuna. V letu 2010 je država k izplačilom iz pokojninske blagajne prispevala 1,36 milijarde evrov, v letu 2020 pa bo zaradi upokojevanja baby boom generacije iz državnega proračuna treba prispevati še dodatni 2 milijardi evrov.

Predlagatelji reforme opozarjajo, da Slovenija brez reforme od leta 2021 ne bo več sposobna izpolnjevati svojih obveznosti do prihodnjih generacij upokojencev oziroma jih bo lahko izpolnjevala le s povečanjem javnofinančnega dolga, ki pa bo presegel 60 odstotkov bruto domačega proizvoda. To pa bi po besedah vlade pomenilo neizpolnjevanje maastrichtskih kriterijev.

A sindikati pravijo, da se nam z reformo ne mudi, saj ZPIZ-1 do leta 2021 zagotavlja finančno vzdržnost. Poleg tega je vlada aprila 2011 na seji ESS v dokumentu Program stabilnosti za primer, da bo na referendumu SPIZ-2 zavrnjen, napovedala že sprejem novih interventnih predpisov, ki bodo zagotovili sprejemljivo proračunsko obveznost do pokojninske blagajne. Skrb, da bo rezultat referenduma ogrozil proračun, je torej odveč, menijo sindikati.

Reforma bo v celoti zaživela šele leta 2026

Predlagana pokojninska reforma naj bi torej po zagotovilih vlade ustavila desetletni trend zniževanja pokojnin. A le v primeru, da se spremembe začnejo uvajati že prihodnje leto. Uveljavljale se bodo postopno in bodo v celoti zaživele šele leta 2026.

Novi pokojninski sistem bo še vedno temeljil na medgeneracijski solidarnosti. Pomembna prednost, ki jo obljubljajo, pa so dolga prehodna obdobja, s katerimi želijo olajšati prehod na nove pogoje upokojevanja. In kakšni so ti pogoji?

Upokojitvena starost za polno pokojnino bo postopno, vsako leto po pol leta, dvignjena na 65 let za moške in ženske. Tako bo polna starost 65 let pogoj za upokojitev za moške šele v letu 2021 oziroma v letu 2025 za ženske. Z najmanj 15 let zavarovalne dobe.

Predčasna upokojitev možna, a ne brez malusov

Novi pokojninski sistem predvideva tudi možnost predčasne upokojitve, torej pred 65. letom starosti. A predčasen odhod v pokoj pomeni tudi manjšo pokojnino oziroma upoštevanje malusov. Moški se bodo tako lahko predčasno upokojili pri 60 letih starosti in 40 letih pokojninske dobe, ženske pri 60 letih starosti in 38 letih pokojninske dobe. Toda za vsak mesec razlike do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev se bo pokojnina znižala za 0,3 odstotka. Malusi so trajni. Za ženske se bodo uvajali postopno do leta 2025, v prvih sedmih letih pa ne bodo presegli 3,6 odstotka.

Kaj pa fizični delavci?

Po zagotovilih vlade bo z reformo poskrbljeno tudi za zaposlene na zdravju škodljivih delovnih mestih oziroma delovnih mestih, ki jih po določeni starosti ni mogoče več uspešno opravljati. Ti delavci bodo upravičeni do poklicne pokojnine ter do dodane pokojninske dobe, in sicer tri mesece za vsako leto opravljanja dela.

Kdaj se bodo torej lahko upokojili? Vlada pravi, da je prvi pogoj vezan na izpolnjeno pokojninsko dobo, ki mora skupaj z dodano dobo znašati 40 let za moške in 38 let za ženske. Drugi pogoj pa je vezan na višino zbranih sredstev na osebnem računu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki mora zadoščati za izplačevanje poklicne pokojnine. Prispevke za poklicno pokojnino bo plačeval delodajalec. Posameznik lahko torej poklicno pokojnino, ki pa ne sme biti nižja od 80 odstotkov najnižje pokojninske osnove, dobi šele takrat, ko je s strani delodajalca na njegov račun vplačanih dovolj sredstev.

Sindikati na tem mestu opozarjajo, da naj bi se prvi zavarovanci obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki je nadomestilo beneficirano dobo, upokojili že leta 2011. A to ne bo mogoče, ker na njihovih osebnih računih ni zadostnih sredstev za poklicne pokojnine. Kot pravijo, pokojninska reforma sicer predvideva, da bo to uredil poseben zakon, vendar pa ni še pripravljen niti predlog tega posebnega zakona. Sindikati so tudi prepričani, da naložbeno zavarovanje delavcem na delovnih mestih z najtežjimi delovnimi razmerami ne more zagotoviti enake socialne varnosti kot beneficirana delovna doba, ki bi jo znova uvedli.

Si predstavljate smetarja, ki pri 65 letih pobira smeti?

Za sindikate je starostni pogoj najspornejši. Ena od zahtev med pogajanji je namreč bila, da mora za polno pokojnino brez malusov zadoščati 40 let dela za moške in 38 za ženske. Prepričani so namreč, da bi morali snovalci reforme pri določanju minimalnih upokojitvenih pogojev nujno upoštevati delovne razmere.

V ZSSS so zaskrbljeni ravno zaradi industrijskih delavcev in delavcev v komunalni dejavnosti, saj delajo v razmerah, ki so načele njihovo zdravje. Zaradi bolečin, ki so posledica mišično-kostnih obolenj zaradi dvigovanja pretežkih bremen, prisilne drže in ponavljajočih se gibov bodo prisiljeni v predčasno upokojitev. Predčasna upokojitev pa jih bo pahnila v revščino, saj bo pokojnina trajno znižana z malusi v višini 0,3 odstotke za vsak mesec upokojitve pred 65. letom starosti. Sindikati celo opozarjajo, da bi lahko trajni odbitki znašali celo 18 odstotkov. Ob tem pa dodajajo, da si ne morejo predstavljati smetarja, ki bi pri 65 letih še pobiral smeti.

Opozarjajo pa tudi, da se bo zaradi podaljševanja delovne dobe povečalo število bolniških odsotnosti. Po izračunih ZSSS bo treba v prvem letu uvedbe reforme zagotoviti dodatna sredstva za nadomestila plač iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v višini 5,7 milijona evrov, v drugem letu za 11,7 milijona evrov, v tretjem pa dodatnih 17,1 milijona evra.

Zavračajo pa argument vlade, da z zakonom določena upokojitvena starost 65 let velja tudi v številnih evropskih državah. Kot pravijo sindikati, se zanemarja dejstvo, da zakonska upokojitvena starost v teh državah ni enaka dejanski upokojitveni starosti. V njih so namreč delavci praviloma na podlagi kolektivnega pogajanja dodatno zavarovani za pravico do predčasne pokojnine. Prav tako se te države odlikujejo po bistveno boljših predpisih na področju varnosti in zdravja pri delu. V teh državah pa v primerjavi s Slovenijo tudi bistveno manj poročajo o zdravstvenih težavah, povezanih z delom.

Vlada obljublja tudi bonuse

Če predlog torej na eni strani vključuje maluse in na drugi strani predvideva tudi bonuse, kot spodbudo posameznikom, ki nadaljujejo z delom tudi po izpolnitvi pogojev. Za vsako leto dela po izpolnitvi pogojev za predčasno ali starostno upokojitev bo posameznik, ki ostane zaposlen v nespremenjenem obsegu, do dopolnjenega 65. leta starosti poleg plače prejel še 20 odstotkov predčasne ali starostne pokojnine. Poleg tega pa se bo z vsakim letom dela za 2 odstotni točki zvišal tudi odmerni odstotek, kar pomeni, da bo pokojnina višja.

Vladni predlog vključuje tudi olajšave za otroke in vojaščino. Za vsakega rojenega ali posvojenega otroka se torej lahko starostni pogoj za upokojitev zniža za 8 mesecev, a ne pod 58 let starosti za ženske oziroma 60 let za moške. To spodbudo lahko uveljavlja starš, ki je uveljavljal nadomestilo za nego otroka v prvem letu otrokovega življenja. Moški pa lahko uveljavlja vojaščino, in sicer starostno mejo 65 let si lahko zniža za celotno obdobje služenja vojaškega roka. Za čas služenja vojaščine pa bo možno dokupiti pokojninsko dobo pod bolj ugodnimi pogoji.

Predlog novega pokojninskega sistema uveljavlja tudi možnost delne upokojitve za tiste, ki po izpolnitvi pogojev za upokojitev ostanejo delovno aktivni s krajšim delovnim časom. Delno pokojnino bodo lahko po novem pridobili tudi posamezniki, ki opravljajo delo na primer na podlagi podjemnih ali avtorskih pogodb. Edini pogoj je, da to delo opravlja najmanj 4 ure dnevno.

Pravičnejši način odmere pokojnine?

Vlada trdi: če spremembe ne bodo uveljavljene, se bodo pokojnine zniževale. Leta 2000 se je namreč odmerni odstotek, ki je ključen za višino pokojnine, začel zniževati s 85 na 72,5 odstotka. Torej, če reforma pade, bodo pokojnine v letu 2025 nižje za približno 12,5 odstotka. Če pa reformo sprejmemo, se bo odmerni odstotek povečal na 80 odstotkov.

Po besedah snovalcev reforme prinaša novi predlog pravičnejši način odmere pokojnine. V obdobju od leta 2011 do leta 2022 se bo obračunsko obdobje za izračun pokojninske osnove postopoma podaljševalo za eno leto na leto. V letu 2011 se bodo tako pokojnine računale na podlagi 19 let, nato 20, šele leta 2022 pa bodo osebi, ki se bo želela upokojiti, pokojnino izračunali na podlagi najugodnejših zaporednih 30 let, z izločitvijo treh za posameznika najmanj ugodnih let.

Po novem se bodo pokojnine usklajevale z rastjo plač in življenjskih stroškov, in sicer enkrat letno po formuli 60 : 40 v obdobju od leta 2012 do leta 2015, v nadaljevanju pa po formuli 70 : 30. To pomeni, da bo rast pokojnin med letoma 2012 in 2015 vezana na 60 odstotkov rasti plač in 40 odstotkov rasti življenjskih stroškov, po letu 2015 pa na 70 odstotkov rasti plač in 30 odstotkov rasti življenjskih stroškov.

Po izračunih ZSSS bo pokojnina dodatno nižja tudi za delavca, ki je bil brezposeln v obdobju, ki se upošteva za izračun pokojninske osnove. Delavcu, ki je bil v 40 letih delovne dobe brezposeln tri leta, recimo v sredini 27 let zavarovalne dobe, ki se upošteva za izračun višine pokojnine, se bo pokojnina znižala za 12,4 odstotka. Dodatno pa se bo, tako pravijo v ZSSS, ta znesek še znižal zaradi predčasne upokojitve.

Večina zakona ne pozna in ne razume

Kako uspešni sta bili obe strani pri predstavitvi svojih argumentov, bomo videli že to nedeljo. Zadnjo besedo bodo seveda imeli volivke in volivci. V anketi, ki smo jo objavili na naši spletni strani, smo bralke in bralce vprašali, ali poznajo in razumejo vsebino zakona, o katerem bomo odločali na referendumu. Rezultati so precej zanimivi. Skupaj je odgovorilo 3394 bralcev in bralk. Kar 1850 oziroma 55 odstotkov je odgovorilo, da zakona ne razume. 1276 oziroma 38 odstotkov je dejalo, da vsebina zakona poznajo in razumejo, 267 oziroma 8 odstotkov pa se jih ni opredelilo.