Migrantski centri prazni, policisti v hotelu: 'Plačani smo, da smo turisti'

Ko je Italija oktobra letos v Albaniji odprla sprejemne migrantske centre, je bil načrt jasen: na mesec bi morali tam obravnavati 3000 prosilcev za azil. Proces bi potekal pod nadzorom italijanskih oblasti, a zunaj njihovih meja. 

Dva meseca pozneje so albanski novinarji pod krinko, ki so se predstavljali kot turisti, ujeli italijanske policiste, ki so v albanskem pristanišču Shengjin, kjer stoji eden od sprejemnih centrov, uživali v hotelu s petimi zvezdicami z bazenom in savno. "Sem smo prišli zaradi dela, varujemo migrantski center, vendar v objektu ni migrantov, premeščeni so bili v Italijo. Tu smo sami. Plačani smo, da smo turisti: zajtrk, večerja, savna, vse brezplačno, plača italijanska vlada," so policisti razložili novinarjem Piranjat TV. 

Objekti v Shengjinu so prazni, saj so italijanski sodniki razsodili, da je nezakonito zadrževati migrante, ki jih prestrežejo na morju v Albaniji. Tja so za zdaj pripeljali le 24 prosilcev za azil, a nobeden od njih tam ni ostal. Pet jih je v centru preživelo manj kot 12 ur, ostali pa dobrih 48 ur. 

V času, ko se Italija trudi uravnotežiti svoj proračun in znižuje sredstva za izobraževanje, zdravstvo in socialno varnost, so opozicijske stranke dogovor med Rimom in Tirano, ki bo v petih letih stal približno milijardo evrov, označile za finančno katastrofo. 

Italijanski policisti, ki jih je na skrivaj posnela albanska televizija, so del majhne skupine, ki je še ostala v Albaniji. Novembra se jih je okoli 50 skupaj z več deset socialnimi delavci vrnilo domov zaradi pomanjkanja dela. 

Konec novembra so italijanski mediji razkrili, da so sprejemni center za migrante v albanskem Gjaderu zasedli potepuški psi, ki jih je posvojilo 15 zdolgočasenih italijanskih paznikov. 

Migrantski centri v Albaniji so postali predmet spora med italijansko vlado Giorgie Meloni in italijanskimi sodniki. Slednje je vlada obtožila oviranja projekta. Nekaj mesecev pred podpisom sporazuma med Melonijevo in njenim albanskim kolegom Edijem Ramo so številne nevladne organizacije in strokovnjaki izrazili pomisleke o tem, ali je načrt italijanske vlade human in v skladu z mednarodnim pravom. Več evropskih držav je od leta 1993 že predlagalo rešitve, podobne italijanskemu dogovoru z Albanijo, pri čemer so bili njihovi predlogi zavrnjeni, poroča Guardian. 

Italija je za zdaj izvajanje projekta zadržala, medtem ko išče rešitve, s katerimi ne bi kršila mednarodnega humanitarnega prava. "Centri za migrante v Albaniji bodo delovali, tudi če bom morala tam preživeti vsako noč od zdaj pa do konca mandata," je vztrajala Melonijeva. 

"Zakaj mečemo stran italijanski denar? Zakaj puščamo italijanske organe pregona na počitnicah v Albaniji, ko pa potrebujemo osebje v naših mestih," se sprašuje vodja opozicijske stranke Italia Viva Matteo Renzi. Predlagal je, da se albanske zapornike v Italiji preseli v migrantske centre v Albaniji. "Dogovor je ena največjih fars v naši zgodovini. Stala nas bo milijardo in služi kot zavetišče za pse," je bil kritičen Renzi. 

Dogovor med Rimom in Tirano sicer določa, da se migranti, ki jih italijanska plovila prestrežejo na italijanskem območju iskanja in reševanja, odpeljejo v sprejemni center v Albanijo. Iz tega so izključeni tisti, ki se po zakonu štejejo za ranljive.

Prebežniki najprej opravijo zdravniški pregled in identifikacijski postopek v centru v neposredni bližini pristanišča Shengjin, nato pa jih namestijo v 20 kilometrov oddaljenem sprejemnem centru v kraju Gjader. Tam naj bi počakali na konec obravnave njihove prošnje za azil.