Ukrajinski obrambni minister Oleksij Reznikov je že večkrat dejal, da imajo vse več dokazov, da Rusija načrtuje obsežno ofenzivo, poroča BBC. Po mnenju Ukrajine bo ofenziva potekala v vzhodni regiji Donbas, na jugu ali celo proti Kijevu.
Po oceni Reznikova bi se ofenziva lahko pričela februarja, ko bo polovica od 300 tisoč vojakov, ki jih je Rusija oktobra vpoklicala v vojsko, končala usposabljanje. "Druga polovica, okoli 150 tisoč ljudi, je začela usposabljanje v več različnih kampih," je Reznikov povedal za The Guradian in dodal, da pričakuje, da bo Rusija naknadno mobilizirala še več državljanov.
Po besedah vrhovnega poveljnika ukrajinskih oboroženih sil Valerija Zalužnjega se v Rusiji pripravlja še okoli 200 tisoč vojakov. Pri tem je poudaril, da mora Ukrajina ravnati strateško in ustvariti potrebne rezerve.
Najvišji britanski vojaški častnik Tony Radakin je ta teden dejal, da se bodo razmere za Rusijo le še poslabšale, saj se po njegovem mnenju Moskva sooča s kritičnim pomanjkanjem artilerijskega streliva.
Novi raketni napadi: Ukrajince prebudile sirene za opozarjanje na nevarnost zračnih napadov
V več mestih po Ukrajini, med njimi v Kijevu, Harkovu, Žitomirju, Nikolajevu in Černigovu, so se zjutraj oglasile sirene. Prebivalce so pozvali, naj se zatečejo v zatočišče.
"Nevarnost za zračne napade je razglašena za skoraj celotno Ukrajino. Po informacija naj bi Rusi izstrelili več raket," je na družbenem omrežju sporočil svetovalec ukrajinskega ministra za notranje zadeve Anton Geraščenko.
Kmalu po opozorilih so iz Harkova in Kijeva prišle informacije, da so rakete zadele kritično infrastrukturo. O napadih so poročali tudi iz Odese ob Črnem morju.
Župan mesta Poltav na severovzhodu Ukrajine Oleksandr Mamai je sporočil, da so rakete zadele električno infrastrukturo, zato so tamkajšnji prebivalci brez elektrike, poroča The Guardian.
V četrtek so zahodne zaveznice Ukrajini napovedale nadaljnjo podporo z dodatnim financiranjem in vojaškim usposabljanjem, proti Rusiji pa sprejele nov sveženj sankcij.
Ameriška vojska je napovedala, da bo okrepila usposabljanje ukrajinskih vojakov v Nemčiji, in sicer naj bi se z novim letom usposabljalo 500 vojakov na mesec. Od aprila so ZDA in njene zaveznice usposobile 15 tisoč Ukrajincev.
EU in Nato obsojata nove ruske napade na Ukrajino
Tako Evropska unija kot zveza Nato sta obsodili nove ruske napade na Ukrajino in trpljenje, ki ga povzročajo ljudem. Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je menil, da tovrstna bombardiranja predstavljajo vojni zločin, generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg pa je prepričan, da bo ta ruska strategija propadla.
Rusija je danes nad Ukrajino izstrelila več deset raket, katerih tarča je bila energetska infrastruktura v državi. Med drugim je bil danes huje prizadet Kijev, od koder tako kot tudi iz drugih mest poročajo o izpadih elektrike in motnjah v oskrbi z vodo.
Gre za še en primer terorja Kremlja, ki že sicer dnevno napada civiliste in civilno infrastrukturo, je v izjavi menil Borrell. "Ti kruti, nečloveški napadi želijo povečati človeško trpljenje in ukrajinskim ljudem, pa tudi bolnišnicam, nujnim službam in drugim kritičnim storitvam odvzeti oskrbo z elektriko, ogrevanje in vodo," je dodal.
Prepričan je, da tovrstno bombardiranje predstavlja vojni zločin in je barbarsko, vsi odgovorni pa bodo zanj odgovarjali. Ponovil je neomajno podporo EU Ukrajini, ki da bo ji bo ob strani stala, dokler bo treba. Napade je obsodil tudi prvi mož Nata Jens Stoltenberg. Ruski predsednik Vladimir Putin skuša po Stoltenbergovih besedah zimo uporabiti kot orožje in zlomiti Ukrajince, da bi načel njihovo podporo samoobrambi. A prepričan je, da bo tovrstna Putinova strategija propadla.
"Zgodovina nas uči, da takšni brutalni napadi na civiliste ne oslabijo volje do upora," je dejal v pogovoru za nemško tiskovno agencijo dpa in menil, da v resnici ravno nasprotno služijo okrepitvi odločenosti za nadaljnji boj.
Kot je sicer posvaril, kljub nekaterim porazom nič ne kaže na to, da bi se Putin odrekel cilju nadzora nad Ukrajino. "Ne smemo podcenjevati Rusije. Rusija se pripravlja na dolgo vojno," je dejal v intervjuju za francosko tiskovno agencijo AFP.
Tudi on je obljubil nadaljnjo podporo Nata. Ukrajini morajo zaveznice še naprej nuditi vojaško pomoč, "da bo predsednik Putin razumel, da ne more zmagati na bojišču, temveč se mora usesti za mizo in s poštenimi nameni pogajati", je dejal Stoltenberg.
Zelenski in ukrajinski narod prejemnika nagrade Karla Velikega za leto 2023
Ukrajinski predsednik bo skupaj z ukrajinskim narodom prejel nagrado Karla Velikega za zasluge za Evropo v letu 2023, sta danes po navedbah nemške tiskovne agencije dpa sporočila vodstvo sklada Mednarodna nagrada Karla Velikega in nemško mesto Aachen, kjer bo potekala tudi podelitev nagrade.
"Izbor prejemnikov nagrade Karla Velikega za leto 2023 je dejanje solidarnosti z Ukrajino," je pojasnil predsednik odbora za podelitev nagrade Jürgen Linden. Odločitev je bila soglasna, in "v trenutnih evropskih razmerah nismo videli druge možnosti", je dodal.
"Ukrajinci pod vodstvom Zelenskega niso branili le suverenosti svoje države in življenja njenih državljanov, ampak tudi Evropo in evropske vrednote", je še zapisano v utemeljitvi nagrade, ki jo podeljujejo v nemškem mestu Aachen, kjer je bil Karel Veliki leta 800 okronan.
Odbor poudarja, da je Ukrajina del Evrope, njeni ljudje in vladni predstavniki pa "si zaslužijo spodbudo, da hitro začnejo pristopna pogajanja z EU". Zapisali so še, da je Zelenski "izvrsten diplomat, motivator in - če to po njegovem mnenju zahtevajo razmere - tudi zelo artikuliran kritik".
Priznanje je opremljeno z medaljo in certifikatom, denarne nagrade pa ne vključuje. Nagrado Karla Velikega podeljujejo od leta 1950 za posebne zasluge pri evropskem zedinjenju. Lani so nagrado prejele voditeljice beloruske opozicije Svetlana Tihanovska, Marija Kolesnikova in Veronika Zepkalo.
